Uprli so se zaradi izumetničene slike, ki uničuje umetnost
Marjan Kodelja 25. novembra 2022 ob 06:13

Podpora nastavitvam prikaza slike, kot predlagajo ustvarjalci filmov (filmmaker mode), med izdelovalci televizorjev narašča! Razlog je preprost.

Posneli ste fenomenalne fotografije. Vsaj zdi se vam, ker je tako videti na zaslonu telefona. Popolna ostrina, izstopajoče barve, izredna dinamika. Nato jih ponosno prenesete na računalnik in prikažete na zaslonu monitorja. Navdušenje hitro splahni. Kot bi šlo za drugo fotografijo. Občutno slabšo. Podobno se na sodobnih televizorjih kar tare funkcij izboljšave slike. Posvetlijo prizor, nasičijo barve in zgladijo živahne hitre prizore. Izdelovalci vas želijo navdušiti, ko ga vzamete iz škatle in prvič priključite, zato so funkcije izboljšave največkrat privzete v standardnem načinu oziroma tistem, ki vam ga predstavijo kot najboljšega. Nekatere vsebine zato na zaslonu videti nadvse odlično, toda pri večini filmov in kakovostnih serijah je učinek ravno nasproten in utrujajoč za oči. Pretirano delovanje algoritmov izboljšave slike je kajpak mogoče zlahka umiliti v nastavitvah. A povejte, kdaj ste se nazadnje skušali prebiti skozi mnogokrat neumno organizirano in niti najmanj intuitivno menijsko strukturo? (Vsekakor pa lahko poskusite z našimi osnovnimi nasveti za nastavljanje slike.)

Če kdo, potem nad tem nosove vihajo strokovnjaki za kakovost slike in umetniki v filmski industriji. Dober režiser bo izkoristil možnosti snemalne tehnike, barve, ostrino in svetlobo in zadnje, kar si želi, je, da televizor to izniči. Zato so se zbrali, oblikovali način slike »filmmaker mode«, ter prepričali LG, Samsung, Vizio, Panasonic in Philips, da ga pod enakim imenom (zato ni preveden v slovenščino) dodajo v sisteme svojih televizorjev. Vedeti je treba, da ta način ni enak načinu »kino« (oziroma kakorkoli ga imenujejo), ki ostaja in za nastavitve katerega so še vedno odgovorni izdelovalci. Bistvo novega načina je prikazati sliko, kot so si jo zamislili ustvarjalci, torej brez živahne nasičenosti barv, izboljšanega prikaza hitrih prizorov in drugih trikov obdelave slike. Če je televizor opremljen s tipalom svetlobe okolice, njegove podatke način »ustvarjalcev vsebine« uporabi za fino nastavljanje svetilnosti, da bi zmanjšali »spranost« slike v svetlejšem okolju. To pa je pravzaprav edina zmogljivost sodobnih televizorjev, ki jo izkoristi. Pred tem je omenjeni način kino veljal za tistega z najmanj privzeto vključene obdelave slike in komu utegne biti še vedno bolj všečen oz. primernejša osnova za prilagajanje prikaza po svojem okusu.

Zakaj so se sploh uprli in oglasili? Razmislite o prikazu gibanja oziroma umetnem povečanju števila sličic na sekundo (fps). Funkcija, s katero se hvalijo in zmogljivosti katere največkrat poudarjajo izdelovalci televizorjev. Ker je večina filmov posnetih s hitrostjo 24 sličic, manjkajoče procesor poustvari, da hitrost prilagodi zmogljivostim zaslona. Največkrat 60 ali 120 sličicam na sekundo. Rezultat je zglajeno premikanje, a pogosto nenavadna »maslena« slika, kar je postalo znano kot učinek »telenovel«. Nekaterim je takšna všeč, večina jo verjetno sovraži, zato je funkcijo »glajenja« najbolje izključiti. To še zdaleč ni vse. Filmski ustvarjalci pravzaprav predlagajo, kar je pravzaprav bistvo njihovega način, da izklopite vse nastavitve naknadne obdelave.

Način »filmmaker« odpravi glajenje gibanja, izravna svetilnost in kontrast ter izključi kakršne koli izboljšave barv!

Vse to lahko storite ročno skozi nastavitve, a ker je zamudno, je novi način smiseln. Hitro in preprosto je dostopen, saj je znano, da se večni neljubi natančno prilagajati nastavitev ter se raje sprijazni z enim od predlaganih in že nastavljenih načinov. Prepričati izdelovalce pa je bil le prvi korak. Ponudniki storitve pretočnega videa so šli še dlje. Pred kratkim so storitve, kot sta Amazona Prime ali HBO Max, video tok opremile z metapodatki, ki na združljivem televizorju sprožijo samodejni vklop načina »filmmaker« takoj, ko začne predvajati izbrani film ali serijo. To je najbolj preprosto, a obenem kontroverzno. Nekateri boste nasprotovali »prisilni« spremembi nastavitev, saj pomeni, da nekdo drug odloča, kaj je za vas najbolje. Možno je tudi, da vam slika novega načina preprosto ni všeč in bi raje gledali nadgrajeno. Podobna dilema, kot komu zaupati v vrhunski restavraciji. Šefu, ki predlaga rahlo soljen srednje zapečen zrezek (kar je, mimogrede, pravilna priprava), ali lastnemu, »ne vem, od kje vzniklem prepričanju,« da mora biti zažgan in utopljen v kečapu!

Avtor Marjan Kodelja
mm
Marjan se s tehnološkim novinarstvom ukvarja od leta 1997 in v tem času je videl že mnogo stvari, ki se nikoli niso uveljavile ali pa so imele kratek čas trajanja. Začel je pri računalniški reviji Moj mikro in ter 2000 postal njen urednik. Veliko kasneje je bil urednik naprej tednika Stop in nato še tednika Vklop, trenutno pa kruh služi s pisanjem tehnoloških člankov.
Marjan Kodelja - prispevki
Brez komentarjev

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen.