Universe: Kako bo umrl zadnji bog?
Marjan Kodelja 20. oktobra 2021 ob 06:47

Vesolje se ne vrti okoli Zemlje, še manj okoli posameznikov, pa naj se ti sami sebi zdijo še tako pomembni. Hkrati je zanimivo in vredno razumevanja, kar je cilj serije Universe z voditeljem Brianom Coxom.  

Ko se britanska televizija BBC loti dokumentarnih poljudnoznanstvenih oddaj, običajno dobimo presežek. David Attenborough je nedvoumni kralj naravoslovnih oddaj z viškom v seriji Sinji Planet in po njegovih poteh zdaj stopa fizik Brian Cox. Zanimiva pojava, nekoč je celo igral klaviature v dveh »bendih« ter dober in karizmatičen govornik, mu še malo manjka do obličja nespornega kralja. A je na dobri poti. Vesolje in vse, kar je povezano s fiziko, mu je ravno tako blizu, kot je Attenboroughu naravoslovje. Toda še tako dober voditelj in vsebina, ki zna biti silno suhoparna, nikakor ne bi bili dovolj, če ne bi bilo odlične dramaturgije, izbora krajev in pretresljive glasbe, ki dodaja napetost. Prepričan sem, da bi oddaja, narejena po tem kopitu, bila gledljiva, čeprav bi voditelj recitiral besedilo skladbe »What Does the Fox Say.«

Planet Trappist -1e kroži okoli istoimenske rdeče pritlikavke.

Gledal sem prvo epizodo serije, ki sicer na televizijske ekrane predvidoma prihaja v začetku decembra. Radko kdaj to rečem, toda ocena je »sedi, odlično«. Cox predstavi dokaj zapletene mehanizme vesolja, kolikor jih sicer razumemo in poznamo. Od mreže temne snovi, ki je rodila prve zvezde, zlivanja jeder v kemične elemente, brez katerih ne bi bilo planetov, še manj življenja, do smrti zadnje zvezde, ko se bo vesolje potopilo v večno temo. Nezamisljivo dolgo je še do tega, vendar je ni sile, ki bi konec preprečila.

Ena prvih zvezd, rojena pred 13,6 milijardami let, umre v dramatični eksploziji, imenovani supernova.

Ko govori o začetku vesolja, hodi po grebenu peščene sipine, ko je na vrsti del o koncu vesolja po polju ohlajene lave in ko opisuje prve zvezde, modre velikanke iz vodika in helija, je v modri ledeni jami. Umirjen in razumljiv govor, v katerem nobena beseda ni odveč, podkrepljen s skrbno izbrano, ušesom všečno in dramatično glasbo.

Čemu si izmišljamo namišljene bogove, ko je nebo polno pravih, ki so nas ustvarili in nam dali življenje. Brian Cox

Brian Cox, fizik osnovnih delcev

Da so zvezde bogovi, hitro postane razumljivo. Na začetku je bila tema, nato je temna sila vžgala prvo zvezdo. Bila je svetloba. Milijone let so svetile prve zvezde in v nedrjih ustvarjale kemične elemente, da bi jih ob smrti raztrosile v vesolje. Potem so se okoli zvezd pojavili prvi planeti, a le na redkih, ki so ravno prav veliki, prav oddaljeni od žareče zvezde, se ravno prav hitro vrtijo, se na koncu morda pojavi življenje. Za proces fotosinteze, ki preoblikuje energijo sonca v snovi za rast in preživetje drugih organizmov, je menda zadolženih 46630 atomov. Če jih zvezde ne bi ustvarile, marsičesa ne bi bilo. Preprosto, mar ne? Zdaj vem dvoje. Da se moram za obstoj zahvaliti zvezdam in čeprav je verjetno življenje marsikje v vesolju, ni nujno, da se je razen naše, razvila še kakšna civilizacija. Tisti, ki se radi igrajo z okoljem ali orožjem, naj pomislijo, da bi morebitno uničenja planeta iz vesolja izbrisalo njegov največji biser. Za vsak primer srčno upam, da vseeno nismo edini!

Sonda Parker se približuje soncu.

Zadnji bog, zadnja zvezda bo rdeča pritlikavka. Ko bo porabil zadnji atom goriva, se bo vesolje pogreznilo v večno temo!

Čeprav režiser ni uporabil računalniško generiranih animacij, da bi podrobno prikazal nekatere procese, na primer kako zvezde z zlivanjem jeder ustvarjajo nove elemente in hkrati preprečujejo, da bi se sesedle, to niti ni potrebno. Zdi se mi, da so takšni elementi v dokumentarnih serijah takrat, ko voditelj z besedo, kretnjami in mimiko ni sposoben razumljive razlage. Coxu to perfektno uspeva in čemu bi kazali animacijo zlivanje atomov, ko sta enako zgovorni njegovi dlani. Dolgo časa sem razmišljal o dodatnih animacijah in prikazih, toda vse bolj sem prepričan, da niso potrebni. Potek nas sili v skrbno poslušanje in hkrati v razmišljanje, pri čemer imamo vsaj za slednje dovolj časa. Snovi je namreč ravno prav, da jo bo zlahka razumel povprečno inteligenten gledalec. Tudi zato ogled serije toplo priporočam.

Snemanje v islandski jami Myrdalsjokull.

Kaj: Dokumentarna oddaja Universe

Kje: BBC Earth (predvidoma okoli 10. decembra). Televizijski program je v shemah vseh slovenskih operaterjev, pri Telemachu celo v osnovni.

Ocena: Sedi, pet. Ko se BBC loti poljudnoznanstvene oddaje, mu nihče ne seže do kolen.

Priporočilo: Obvezno za vse, saj znanje odstira temo in preprečuje zanikanje znanosti, ki smo mu priča zadnja leta. Ko namreč dojameš, kako dragocena je naša civilizacija, vse drugo postane manj pomembno!

Fotografije: BBC

Avtor Marjan Kodelja
mm
Marjan se s tehnološkim novinarstvom ukvarja od leta 1997 in v tem času je videl že mnogo stvari, ki se nikoli niso uveljavile ali pa so imele kratek čas trajanja. Začel je pri računalniški reviji Moj mikro in ter 2000 postal njen urednik. Veliko kasneje je bil urednik naprej tednika Stop in nato še tednika Vklop, trenutno pa kruh služi s pisanjem tehnoloških člankov.
Marjan Kodelja - prispevki
Brez komentarjev

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja