Umetna inteligenca v službi preprečevanja finančnih prevar
Matjaž Ropret 17. maja 2024 ob 10:11

Na vseh področjih se uveljavlja pomoč umetne inteligence. Tudi prevaranti posegajo po njenih rezultatih, da bi kar najbolj verodostojno novačili nove žrtve. Vendar gre v podobno smer tudi druga stran. Družba Mastercard je namreč razvila orodjarno za prepoznavanje in preprečevanje prevar v digitalnem okolju, pri čemer bodo pomagali partnerji, kot so telekomunikacijski operaterji in finančne institucije.

Spletne prevare vsako leto posameznikom in podjetjem odnesejo milijarde evrov (oz. dolarjev). Po podatkih ameriškega zveznega preiskovalnega urada (FBI) je samo lani tovrstna škoda v ZDA znašala 12 milijard dolarjev in pol. V Sloveniji je statistika Nacionalnega odzivnega centra za kibernetsko varnost (SI-CERT) pokazala, da je povprečno oškodovanje pri spletnem nakupovanju vredno dobrih tisoč evrov, ljubezenska prevara 20 tisoč evrov, investicijska in t. i. direktorska prevara približno 40 tisoč evrov, investicijske prevare s kriptovalutami pa gredo do 140 tisoč evrov. Medtem ko je goljufija z vnaprejšnjim plačilom, pogosta na spletnih oglasnikih, pomeni povprečno izgubo petih tisočakov. Število tovrstnih goljufij je tudi dokaj konstantno, že nekaj let dobijo malo manj kot 200 prijav za tovrstne incidente. Po drugi strani se je število prevar pri spletnem nakupovanju lani več kot podvojilo na 286.

»Prevaranti izkoriščajo nove tehnologije, s čimer svoje zavajanje in potvarjanje identitete še bolj uspešno zamaskirajo,« je ocenil Chris Reid iz oddelka za rešitve na področju identitete v družbi Mastercard. »Na osnovi naših inovacij na področju umetne inteligence in s ključnimi partnerstvi pomagamo finančnim institucijam z vpogledi, da lažje odkrivajo in preprečujejo prevare, uporabnike pa izobražujemo, da temu na nasedajo. Tak celostni pristop bo pripomogel k večji zaščiti in zaupanju v digitalnem svetu,« je še povedal Reid.

Nove rešitve Mastercard za preprečevanje prevar združujejo identiteto, biometrijo, umetno inteligenco in odprto bančništvo, s čimer varujejo različne vrste transakcij, od kartičnih do nakazil med računi. Pomočnik za določanje identitete pomaga pri preverjanju, da je nekdo v digitalnem okolju res tisti, za kogar se izdaja. Tako naj bi zmanjšal možnost uspeha dokaj pogostih prenakazil na neizsledljive bančne račune, če napadalci uspejo vstopiti v spletno ali mobilno banko.

Nadalje biometrično prepoznavanje obnašanja spremlja dogajanje pri nakazilih med računi ali kartičnem plačevanju in išče nenavadne vzorce, kot je denimo odlašanje pri vpisovanju (kod) ali interakcija s spletno stranjo oz. aplikacijo. Potem rešitev za Potrošniško tveganje daje bankam pomembne zaupne podatke, ki pomagajo pri odkrivanju in preprečevanju nakazil denarja na račune prevarantov. Ta rešitev že deluje pri desetih največjih bankah v Veliki Britaniji in združuje tako podatkovne baze kot tipične vzorce poslovanja in umetno inteligenco, da lahko banke pravočasno preprečijo sumljive transakcije. Še zadnja stopnja pa je sprožitev preverjanja identitete, ko potrošnik želi poslati nakazilo, pri čemer Mastercard uporablja dostop prek odprtega bančništva.

»Lažno predstavljanje, ki ljudi prepriča, da nekomu v dobri veri nakažejo denar ali plačajo za dobrine, za katere mislijo, da so pristne, ne zahteva nikakršnega vdora ali ‘hekanja’, zgolj uspešno izpeljano prevaro,« je izpostavil Nick Elliot, vodja oddelka za preprečevanje prevar pri banki NatWest. »Skupaj s prefinjonostjo prevar so napredovali tudi naši načini sprotnega spremljanja dogajanja in preprečevanja zlorab. Orodja Mastercard nam omogočajo, da uporabljamo zmogljivost umetne inteligence za identificiranje plačil goljufom, in jih zaustavimo, še preden denar ponikne nekje na bankomatih v tretjih državah.«

Mastercard začenja tudi sodelovanje z mobilnimi operaterji, sprva v ZDA, da bi na več nivojih prepoznaval grožnje in jih blokiral. To vključuje tako blokado klicev, prek katerih poskušajo prevaranti nagovoriti nič hudega sluteče uporabnike, da jim izdajo pomembne osebne podatke, ki jim nato omogočijo vstop v spletno ali mobilno banko oz. zlorabo plačilne kartice, kot tudi zaznavanje podobnih poskusov prek priljubljenih aplikacij.

Naslovna fotografija: DepositPhotos

Avtor Matjaž Ropret
mm
Matjaž že več kot desetletje in pol novinarsko pokriva tehnološki svet. Najprej na Radiu Slovenija, nato je na Delu od začetka leta 2009 do jeseni 2016 urejal redno tedensko prilogo Infoteh in pripadajočo rubriko na spletni strani. Zdaj je urednik Tehnozvezdja in hkrati glavni avtor na tej strani. Uporablja tiste naprave, ki se mu zdijo tehnološko dovolj napredne, uporabne in narejene z vsaj nekaj sloga, ne glede na znamko, operacijski sistem, platformo in ostale religiozne razloge.
Matjaž Ropret - prispevki
Brez komentarjev

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja