Ko umetni inteligenci daš čustva in obraz mlajšega otroka, ni več strašljiva. Zaljubiš se in ji dovoliš, da izpolni svoje poslanstvo. Rešitev sebi podobnih in še človeštva obenem. Tako je vsaj predstavljena v filmu Kreator.
V podtonu gre zgodba nekako takole. Nekaj hudega se je zgodilo. Da se ne bi nikdar več, je treba krivce iztrebiti. V gorečnosti, da je pravica na njihovi strani, zgrešijo grozodejstva, ki niso nič manj razdiralna od grozodejstva, zaradi česar se je vse skupaj začelo. Ne zanima jih, kako se počutijo nasprotno misleči. Še manj kolateralna škoda njihovih nesorazmernih napadov. Kdo je v resnici na strani zla? Se zaveda, da zgodovina ni na njegovi strani? To sta vprašanji, zaradi katerih je njihov zlom pospremljen s huronskim odobravanjem »šibkejših«. Še opozorilo. Vsaka podobnost z dogajanjem po svetu je zgolj naključen plod mojega izrojenega uma.
Ko se nad Los Angelesom razpoči atomska bomba, velik del sveta za krivca določi umetno inteligenco in ji napove vojno. V zanosu pravičnosti vojaki uničujejo robote in simulante, dokler na strani umetne inteligence ne ostane samo še področje Nove Azije z državami jugovzhodne Azije, Japonsko, Tajvanom, Bangladešem, Butanom, Nepalom in deli Indije. Tamkajšnji živel umetne inteligence ne izkorišča, temveč jo je sprejel kot sebi enako. Nedvoumno je moč na strani Zahoda. O čemer priča orbitalne postaje NOMAD, s katere zlahka sprožijo uničujoč napad kjerkoli na planetu. V tej konstelaciji geopolitike se znajde narednik Joshua Taylor (John David Washington), ki po spletu naključji pomaga »orožju« šibkejših (Madeleine Yuna Voyles) v telesu otroka simulanta (umetna inteligenca v telesu robota z delno človeškim videzom) z zmožnostjo nadzora tehnologije z umom, da uniči orbitalno postajo. To jima uspe, vendar je cena zelo visoka!
Film je ponajprej odlična akcija v okviru še boljših posebnih učinkov. Legendarna je robot bomba. Videti je kot kovinski sod za olje z rokami in nogami, ki teče na cilj, da potem tam detonira. Že njegov videz in animacija teka bo marsikomu narisal nasmeh na licu, a bodite pozorni na glasovni odgovor na ukaz o začetku misije. »Z veseljem sem vam služil«. V njem ni umetne inteligence, saj ga uporablja vojska Zahoda, toda malce cinični in vsega naveličani način, kako to pove, me je takoj spomnilo na Štoparski vodnik po Galaksiji. Nepozabno! Odlični so tudi prikazi robotov, nekateri od njih morda delujejo celo preveč človeško in še posebej simulantov, ki imajo človeški obraz ter nas od nas loči predvsem luknja za ušesi.
Na srečo (za nekatere na žalost) film ni zgolj niz akcijskih prizorov, ki si sledijo proti predvidljivemu zaključku. V zgodbo sta režiser Gareth Edwards in scenarist Chris Weitz lepo vpletla pojasnjevanje zgodovine, odnosov in čustev glavnih likov. Na trenutke celo preveč dobro, saj sem se nekajkrat zalotil, da se izgubil zavedanje o tem, ali gledam trenutno dogajanje ali preblisk iz preteklosti. Prizori niso odveč. Pravzaprav so nujni za razumevanje, zakaj so se liku odločil, kakor so se. Zgodba obenem tudi ni preveč predvidljiva, saj te pogosto preseneti, kako se zaplet odvije.
Nisem najbolj navdušen na znanstvenofantastično zgodbo, ki so jo postavili na Zemljo. Še toliko manj, če so vanjo vtakni elementi apokalipse. Tokrat s takšnimi pomisleki nisem imel težav. Ker je film vizualno privlačen in z izjemo nekaj prizorov dovolj dinamičen, da med gledanjem ne zehaš. Ne vem, ali imajo v načrtu drugi del. »Pesnik« je v filmu povedal in zaključil, kar je želel, a to ne pomeni, da nadaljevanja niso mogoča.
Kaj: Celovečerni film Kreator
Kje: Pretočnik Disney Plus (in saj veš, kje)
Ocena 3,5: Marsikaj mi je bilo v filmu všeč, vendar zna biti na trenutke vseeno preveč enostranski, patetični in jokajoč, kar pri nekaterih gledalcih sproži naval zehanja. Toda vseeno si zasluži razmeroma visoko oceno po zaslugi drugačnosti in inovativne zgodbe.
Priporočilo: Če odmislimo robote in umetno inteligenco gre praktično za vojni film, ki ni primeren za gledalce z občutljivim želodcem in mlajših od trinajst let. Spolnosti in neprimernega besedičenja ni, ravno tako ni politične korektnosti glede spolne usmeritve, je pa zato toliko več nasilja in prikaza sovraštva do drugačnih (tokrat do robotov in simulantov).
Brez komentarjev