Konzorcij družb Telemach Slovenija, Telemach Hrvaška, DARS in OIV ter Fakultete za elektrotehniko Univerze v Ljubljani od začetka leta izvaja projekt 5G Adria na avtocestnem koridorju med pristaniščema Koper in Reka (čez Ljubljano in Zagreb). Z njim poskuša ugotoviti, kakšne nadgradnje telekomunikacijske in druge infrastrukture bodo zahtevali različni scenariji prihodnosti. Po enem bo treba število baznih postaj za omrežje 5G ob avtocestah skoraj podvojiti!
»Predstavljati smo si želeli prihodnje storitve med vožnjo po avtocesti, kaj bo čez pet ali deset let, kakšno pasivno in aktivno infrastrukturo potrebujemo,« je na predstavitvi projekta uvodoma pojasnil Milan Berlič iz Telemacha. Sodelujoči v projektu so si zamislili tri scenarije, pri čemer trasa predvideva tudi prečkanje državne meje in s tem menjavo mobilnega operaterja, ki mora biti še posebej pri enem od scenarijev kar najbolj neopazna. In seveda pride v poštev še varovanje podatkov ter še kakšen vidik.
Po osnovnem scenariju bi uporabljali storitve podobno kot zdaj, take kot so. Infozabavo v avtu, po obstoječih omrežjih in z obstoječo tehnologijo. Za to večje nadgradnje infrastrukture po Berličevih besedah niso potrebne. Drugi scenarij predvideva preprečevanje kritičnih dogodkov, kar pomeni, da morajo biti informacije v vozila posredovana hipno, po možnosti z uporabo tehnologij, kot je V2x, torej da slednja komunicirajo med seboj iz obcestno infrastrukturo. Tretji scenarij pa je nadgradnja drugega in vključuje samovozeča vozila, zaradi česar je ažuren in nemoten pretok informacij med njimi še toliko bolj ključnega pomena. »Pri tem je pomembno, da je zakasnitev zelo nizka, največ nekaj milisekund, saj le tako lahko vozila pravočasno reagirajo. Meritve kažejo, da »samostojni« (angl. Standalone, SA) 5G brez težav zagotavlja take storitve,« je povzel Tomi Mlinar s Fakultete za elektrotehniko.
Nujnost uvedbe SA 5G je poudarila tudi Danijela Bistrički Morović iz Telemacha Hrvaška in dodala: »Ne bo več dovolj, da bodo bazne postaje ob avtocestah na nekaj km, treba jih bo postaviti bolj na gosto in izkoristit tudi ostalo infrastrukturo, ki že obstaja.« Po besedah Nenada Šlibarja iz OIV (Odašiljači i veze, hrvaška ustreznica Oddajnikov in zvez, op. p.) precej optičnih vlaken, stolpov in drugega je obstaja, bo pa treba marsikaj razširiti in izboljšati.
Poleg tega je Milan Berlič omenil še prestavitev podatkovnih centrov »bližje dogajanju.« Gre za t. i. koncept »edge computing,« pri katerem se obdelava podatkov ne dogaja niti na napravi uporabnika, niti v oddaljenem podatkovnem centru, ampak je slednji fizično blizu, da je čas potovanja podatkov do njega in nazaj do odjemalcev čim krajši. To je pri tehnologijah, kot je avtonomna vožnja izjemnega pomena.
Sodelujoči v študiji kot enega glavnih izzivov vidijo konfiguracijo terena in ceste, saj je na tej trasi veliko hribov, predorov, mostov in ostalega, kar otežuje gradnjo baznih postaj in še česa. Kot jo menda tudi zakonodaja in pridobivanje dovoljenje in soglasij, zato smo znova slišali apel za poenostavitev postopkov. Operaterji in upravljavci cest pa bodo pričakovali tudi kakšno finančno spodbudo od zunaj, denimo iz evropskih razpisov, saj bo v prvem koraku, v kolikor bodo šli v tovrstno nadgradnjo omrežij in ostale infrastrukture (tipal, portalov, kamer, itd), to verjetno vzpostavljanje nečesa »na zalogo,« šele kasneje bodo prišli uporabniki in se bodo pokazali morebitni poslovni modeli. O samih stroških izgradnje sicer še niso želeli govoriti, češ da jih bo študija opredelila šele v končni različici, predvidoma v začetku jeseni.
Brez komentarjev