Zakaj bi tudi ga? Mogoče bo Tim Cook celo sprevidel, da prilizovanje in podkupovanje predsednika za »lepšo« obravnavo od konkurence ni niti dobičkonosna niti vzdržna strategija. Predvsem pa je nedvomno že zdavnaj preračunal, da bo 25-odstotna carina pomenila veliko nižjo podražitev in bistveno manj dela, kot bi jo vzpostavljanje proizvodnje v ZDA. A tudi če bi se slučajno v Applu odločili za kaj takega, bi verjetno prvi telefoni iz morebitne (za zdaj namišljene) ameriške tovarne prišli mnogo kasneje od indijskih, ki so že realnost.
Če smo bili pred leti v konkurenci za oblastnika z največ tviti na povprečen dan mandata, imajo zdaj čez Atlantik verjetno predsednika z najpogostejšim objavljanjem na katerem koli družabnem omrežju. Zagotovo pa z najbolj, politično korektno rečeno, nenavadnimi in funkciji neprimernimi zapisi. Začelo se je že teden prej, ko je pisal o tem, »da je nastal manjši problem s Timom Cookom, ki povečuje proizvodnjo v Indiji, da bi se izognil carinam na uvoz s Kitajske.« (Vemo, kdo je te carine povišal oz. jih skoraj vsakodnevno spreminja.) Besede v slogu mafijskega šefa, da ne omenjam popolne neprimernosti vmešavanja v poslovanje posamičnega podjetja. Toda minuli konec tedna je še zaostril retoriko, ko je zagrozil z uvedbo 25-odstotnih carin »na telefone iPhone« (kasneje smo sicer izvedeli, da verjetno kar na vse pametne telefone), ki niso izdelani v ZDA.
Tudi če pustimo ob strani vse ostalo, kar je v tej zgodbi težko dojemljivega z vidika »normalne« politike vajenega opazovalca, in se za hip posvetimo temu, kolikšne so dejanske možnosti za proizvodnjo iPhonov (ali česar koli drugega visokotehnološkega) v ZDA in kaj bi to pomenilo za cene, bomo hitro videli, da je vse skupaj na ravni pobožnih želja.
Celotna dobavna veriga in sistem proizvodnje z ustreznimi tovarnami, usposobljenimi in ne predragimi delavci, nadzorom kakovosti izdelave, ustaljenimi procedurami, izhodno logistiko in vsem, kar še sodi zraven, je skoncentrirano in utečeno na Kitajskem ali mogoče malce širše v Aziji (ter zdaj še delno Indiji). Lahko razpravljamo o tem, kdo je za to odgovoren (ravno Cook je denimo veliko prispeval), ali je za zahodne države zdravo, toda tako je. Povsod drugod bi bilo treba vse postaviti na novo, kar je še posebej težko za izdelek, ki se tedensko prodaja v milijonskih količinah. Nekaj drugega je sestavljati nišni proizvod, mogoče celo izdelovati določene komponente zanj denimo v Evropi ali v ZDA, kot pa proizvajati najbolje prodajani posamični model pametnega telefona.
Tu gre za tako ogromno »operacijo,« da tega ni mogoče preprosto prestaviti nekam drugam. Pa tudi, če bi denimo dovažali večino sestavnih delov, in končno sestavljanje izvajali nekje v ZDA, kot denimo Hisense počne za televizorje v Velenju ali Samsung na Slovaškem, bi to pomenilo bistveno podražitev, saj bi bilo treba ločeno transportirati različne komponente, najti in usposobiti delavce ter jih plačati bolje kot na Kitajskem ali npr. v Vietnamu, zgraditi novo tovarno in zagotoviti še marsikaj. Poleg tega je vprašljivo, kaj bi s tem dosegli, razen omogočili napis »Narejeno v ZDA« in ustregli kapricam (izsiljevalskega) človeka na oblasti.
Brez komentarjev