Tronsmart Force 2: V redu zvočnik, samo za pravo ceno ga moraš dobiti
Matjaž Ropret 26. julija 2021 ob 11:32

Kitajska znamka zvočnikov in slušalk Tronsmart se poskuša uveljaviti z vgrajevanjem lastnosti, ki jih drugod ali ne najdemo ali pa jih je treba plačati precej dražje. Vemo pa, da »specifikacije« še zdaleč niso vse in da je v vsakem primeru najbolj pomemben zvok. Kako je s tem pri cenovno atraktivnem zvočniku bluetooth Tronsmart Force 2.

Na prvi pogled bi lahko pomislili, da gre za še enega v vrsti klasičnih, cilindrično oblikovanih zvočnikov. Toda podrobnejši pogled razkrije, da se na eni strani krog ne zaključi, ampak se nadaljuje v nekakšen podaljšek, ki zadevi omogoča, da lahko stoji vodoravno. Možno jo je sicer imeti postavljeno tudi pokončno, na obeh straneh ima male gumijaste blažilnike (»nogice«), vendar membrane ob straneh razkrivajo namen proizvajalca, da zvočnik leži. Zunanji del ohišja je iz kombinacije dokaj trde plastike in imitacije mrežne tkanine, sredi katere je ploščica z napisom znamke, notranji del (ali zgornji in spodnji, če je zadeva postavljena pokončno) pa je iz nekoliko bolj gumiranega materiala. Reč je široka (ali visoka) dobrih 19 cm, skoraj natanko enako kot denimo Ultimate Ears Blast, in s tistim podaljškom vred globoka približno 8,5 cm. Težka je 628 g (skupaj z vrvico), tudi v tem je podobna Blastu (648 g), ki pa se lahko pohvali z malo boljšimi materiali. Kakšnih barvitih izbir tu ni, lahko se v duhu Henryja Forda odločite za katerokoli barvo, dokler je črna.

Zadaj, na »stojalu« je utor za pritrditev vrvice, ki je priložena, a v bistvu prekratka, da bi se dalo skoznjo spraviti zapestje in si z njo zares pomagati pri prenašanju zvočnika naokrog. Potem so na sredi tipke za upravljanje, večina jih ima več funkcij, odvisno od tega, ali uporabnik pritisne enkrat, dvakrat ali za dlje časa. Potem sledi še pokrov z zatesnitvami, pod katerim se skrivata priključek USB-C za polnjenje in 3,5 mm zvočni vhod. Oba vhoda pozdravljam, kajti prvi v zvočnikih, sploh cenejših, še vedno ni standarden, temveč ne nehamo srečevati zastarelega mikro USB, drugega pa proizvajalci za mnoge modele sploh izpuščajo, a zagotovo lahko pride prav. Če nič drugega, lahko priključite kakšen (starejši) prenosni predvajalnik ali pa Force 2 uporabite kot računalniški zvočnik. Kratek kabel priložen, kot je polnilni iz USB-A na USB-C, napajalnik pa morate uporabiti obstoječ ali kupiti novega.

Za polnjenje ali priklapljanje zunanjega vira je torej treba odpirati tisto zaščito pred vodo, a kakšen drug zvočnik ima zadevo izvedeno še bolj nerodno. Uradna vodoodpornost izdelka je enaka kot pri večini, po standardu IPX7. To pomeni, da lahko pade tudi v bazen, a naj ne bo preglobok. Nikakor mi ni všeč postavitev tipk in lučke. Niso zgolj odročne in nerazločne, še težko jih je pritiskati. Na srečo ni problema glasnosti uravnavati s telefonom, je zgolj en nivo, ne tako kot pri nekaterih, kjer se na telefonu posebej nastavlja glasnost »povezave« bluetooth in na samem zvočniku (ali denimo avtomobilskem infozabavnem sistemu) še dejansko glasnost. Za vklop in izklop je treba tipko držati kar nekaj sekund, nakar tri različne gospodične povedo, da je zvočnik vključen, priklopljen in v načinu za pogovore.

Vgrajen je torej mikrofon, tako za telefonske pogovore kot za narekovanje izbranemu navideznemu pomočniku. Tega je tudi mogoče dokaj enostavno priklicati z dotikom zadnjega dela zvočnika. Dvomim pa, da bo to prav veliko slovenskim uporabnikom kaj pomenilo. Precej bolj pomemben je seveda zvok.

Tega bi opisal za mestoma dobrega, mestoma solidnega. Pri nižjih in običajnih glasnostih se ni kaj dosti pritoževati. Basov ni na pretek, kot pri nekaterih drugih zvočnikih, ki s tem pogosto zakrivajo slabosti drugje, a tudi ne premalo. Prav tako ni kakšne večje luknje v srednjih in visokih tonih, zato je celotna zvočna slika vsaj na ravni kakšnega Soundcore Flare, mogoče celo boljša, a je seveda taka ocena lahko hitro subjektivna. Malce na slabše gre s še dodatnim povečevanjem glasnosti, ko se začne izgubljati čistost zvoka in pojavljati kakšni neželeni dodatki. Je sicer daleč od kritičnega, toda vseeno bi raje poslušal pri zmerni glasnosti, saj takrat Force 2 zveni lepše. Tronsmart ne obljublja kakšnega 360-stopinjskega občutenja zvoka, kar je pravilno, saj ga seveda ne zagotavlja. Se pa da povezati več teh zvočnikov, kar do sto, v gručo, in tako dejansko zagotoviti vseobkrožajoč zvok. Nekaj podobnega Anker omogoča z modelom Soundcore Flare 2, vendar izvedba ni ravno blesteča. Kako je v praksi pri Tronsmartovem izdelku, žal ne vem, ker sem imel na testu zgolj en zvočnik.

Trajanja baterije je po uradnih podatkih 15 ur. Težko je izmeriti, koliko časa je zvočnik preigral od zadnjega polnjenja, vsekakor pa bi ga moral pogosto priklapljati zgolj po dolgotrajnih zabavah. Ob običajni vsakodnevni uporabi, kar pomeni največ uro do dve predvajanja, pa še to ne čisto vsak dan, človek kar pozabi, kdaj ga je nazadnje polnil. Pogrešam kakšne diode ali drugo vrsto indikatorja, koliko je še zaloge v bateriji. Zadeva sicer kar dolgo ostane vključena, nima se navade hitro izklapljati kot nekateri drugi, še posebej pa mnoge slušalke.

Podoben kot Force 2, a s še več neobičajnimi lastnostmi, je model T6 Plus. Ta stoji pokončno in ima na vrhu priročen vrtljiv gumb za uravnavanje glasnosti, predvsem pa lahko deluje kot zunanja baterija za polnjenje telefona ali kakšne druge naprave. V ta namen ima običajen USB priključek (poleg USB-C za polnjenje zvočnika). Premore pa še vhod za kartico microSD za predvajanje glasbe z nje in NFC za hitro »parjenje« s telefonom. Predvidevam, da v zvoku ni bistvenih razlik.

Naroči se na redna vsakotedenska e-poštna obvestila o novih prispevkih na naši strani.

Za polno ceno, ki je v trgovini Geekbuying blizu 60 evrov (z dostavo iz Nemčije), je Tronsmart Force 2 povprečen nakup. Nekatere lastnosti so boljše kot pri konkurenci, druge slabše. Toda s kodo NNNTTSFORCE2 ga lahko (do konca avgusta) dobiš za malo manj kot 34 evrov in to povsem spremeni končno oceno. Za ta denar je težko najti kaj boljšega. Moj favorit v takem cenovnem razredu je že malo starejši Sonyjev model SRS-XB12, ki je sicer manjši in ne tako glasen, a zvočno presenetljivo dober, ponuja podobno avtonomijo baterije, ima prav tako priložen pašček za držanje, je zelo ličen ter zlahka prenese kakšne padce. Njegove glavne pomanjkljivosti so priključek mikro USB, starejša različica bluetootha (4.2 namesto 5.0) in odsotnost 3,5 mm vhoda. (Na voljo je sicer novejši SRS-XB13 s priključkom USB-C, a je precej dražji). Česa drugega podobno dobrega za 35 evrov ne poznam.

HVALIMO:
  • Spodobna izdelava
  • Priključek USB-C za polnjenje
  • Solidno trajanje baterije
  • Vhod 3,5 mm
  • Dober zvok pri nižji in srednji glasnosti
  • Možnost povezovanja več zvočnikov skupaj
GRAJAMO:
  • Nepriročno postavljene in nerazločne tipke
  • Poslabšanje zvoka pri višji glasnosti
  • Ni aplikacije za nastavitve
  • Izgled malce izdaja nizkocenovno poreklo
Avtor Matjaž Ropret
mm
Matjaž že več kot desetletje in pol novinarsko pokriva tehnološki svet. Najprej na Radiu Slovenija, nato je na Delu od začetka leta 2009 do jeseni 2016 urejal redno tedensko prilogo Infoteh in pripadajočo rubriko na spletni strani. Zdaj je urednik Tehnozvezdja in hkrati glavni avtor na tej strani. Uporablja tiste naprave, ki se mu zdijo tehnološko dovolj napredne, uporabne in narejene z vsaj nekaj sloga, ne glede na znamko, operacijski sistem, platformo in ostale religiozne razloge.
Matjaž Ropret - prispevki
Brez komentarjev

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja