Dobro vemo, da nam oglaševalci sledijo vsepovsod in da poskušajo izvleči čim več podatkov o nas, manj pa je znano, koliko podjetij prejema tovrstne podatke. Norveška potrošniška organizacija je v svoji raziskavi na primeru desetih aplikacij ugotovila, da lahko oglaševalsko identifikacijo uporabnika dobi do 18 različnih deležnikov. Pri eni sami aplikaciji.
V poročilu Brez nadzora (Out of control) potrošniška organizacija Forbrukerrådet trdi, da digitalna oglaševalska industrija sistematično krši pravice potrošnikov do zasebnosti. Uporabniki namreč ne vedo, kdo vse v ozadju pridobiva podatke o njih – demografske, o uporabi, zanimanjih, itd – in jih profilira. Te profile uporabljajo za individualnemu uporabniku prilagojeno oglaševanje, kar pa lahko pomeni diskriminacijo, manipulacijo in zlorabo. Pričakovali bi namreč, da podatke dobita kvečjemu tisti, ki upravlja z oglaševalsko platformo (denimo Google, iProm ali kdo tretji), torej servira oglase, in podjetje, ki je posamezen oglas zakupilo. Vendar je oglaševalski ID, ki je vsakega uporabnika oz. napravo edinstven, na voljo tudi nepovezanim podjetjem skozi sledilnike, ki so vgrajeni v aplikacije.
V raziskavi so pod drobnogled vzeli deset različnih aplikacij, tako androidnih kot za iOS, nekaj je bilo takih s precej osebnimi podatki, denimo »zmenkarije« Grindr, OkCupid in Tinder, opazovalnici menstrualnega ciklusa Clue in My days, navidezno ličenje Perfect365, pa tudi islamski molitvenik in igra Govoreči Tom 2 (My Talking Tom 2). Med testiranjem so opazovali, kako se oglaševalski ID pretaka k najmanj 70 »zainteresiranim«. Največje odtekanje je bilo iz aplikacije Grindr, saj se je iz nje napajalo kar 18 podatkovnih podjetij, Perfect365 ni veliko zaostajal v 16 pijavkami. Tom je bil na tretjem mestu z osmimi, ostale pa so imeli od dva do pet prejemnikov oglaševalskih podatkov.
Poročilo navaja, da tovrstne tehnike sledenja in profiliranja podjetjem omogočajo izkoriščanje potrošnikovih interesov in ranljivosti ter jih tako prepričajo v nakup stvari, ki jih sicer ne bi kupili. »Vseprisotno sledenje lahko privede tudi do tega, da bodo potrošniki izgubili zaupanje v digitalne storitve,« so ob objavi poročila norveških kolegov zapisali v Zvezi potrošnikov Slovenije (ZPS). Glavna ugotovitev raziskave pa je naslednja – tak sistem množičnega komercialnega nadzora je v nasprotju s temeljnimi pravicami potrošnikov.
Tako vsaj menijo potrošniške organizacije, ki so že vložile prijave ali se obrnile na lokalne informacijske pooblaščence s pozivom, naj se posvetijo tej temi ter ukrepajo proti sistematični zlorabi osebnih podatkov. Norveška potrošniška organizacija je vložila prijave zaradi kršitve Splošne uredbe o varstvu podatkov (GDPR) proti mobilni aplikaciji Grindr in petim podjetjem iz digitalne oglaševalske industrije, ki so pridobivala osebne podatke prek te aplikacije. Potrošniške organizacije še pozivajo podjetja, da izberejo druge načine, ki ne zlorabljajo osebnih podatkov njihovih kupcev. Med njimi kontekstualno oglaševanje in druge tehnologije, ki se ne zanašajo na nenadzorovano zbiranje in širjenje osebnih podatkov.
Matjaž Jakin iz pravne pisarne ZPS je opozoril, da »imajo potrošniki izredno malo možnosti, da bi sami omejili ali preprečili množično sledenje in deljenje osebnih podatkov, ki se dogaja na spletu.« Tako na Androidu kot v iOS-u je sicer mogoče omejiti deljenje oglaševalskega identifikatorja, vendar ni nujno, da to nastavitev vsi upoštevajo. V sistemu Android je treba v nastavitvah iti v razdelek Google in potem Oglasi, kjer tiči možnost Onemogočanje prilagajanja oglasov. V nastavitvah sistema iOS pa je pod rubriko Privacy (Zasebnost) podobna opcija Limit Ad Tracking (Omeji oglaševalsko sledenje).
Te dni je sicer Google napovedal, da bo v brskalniku Chrome v roku dveh let opustil podporo za sledilne piškotke in tako spodbudil oglaševalsko industrijo k alternativnim metodam profiliranja, ki ne bodo tako zasebnosti neprijazno. Ena od njih je uporaba strojnega učenja znotraj brskalnika, s čimer bi ugotavljali zanimanja uporabnika. Po Googlovih navedbah bi to še vedno omogočalo oglaševalcem prikazovati relevantne oglase, a hkrati ne bi imeli možnosti zasledovati posameznih uporabnikov.
Naslovna fotografija: Deposit Photos
Brez komentarjev