TP-Link Deco X50: Če razmišljaš o nadgradnji domačega omrežja, je ta komplet ena boljših možnosti

Poleg menjave paketa ali celo operaterja je potencialna rešitev za višje internetne hitrosti (in tudi boljšo pokritost celotnega stanovanja) menjava domače omrežne opreme.

Prvo pravilo pri odločanju za naprave, ki bodo zagotavljale signal po hiši oz. stanovanju, bi moralo biti naslednje – Pozabite na usmerjevalnik, ki ga dobite od operaterja. Ta naj deluje izključno kot modem in iz njega speljite kabel v napravo, ki bo dejansko skrbela za razporejanje naprav (DHCP) in za pošiljanje podatkov naokrog, najsi bo po kablu ali brezžično. Tu pa se začne izbiranje. Za manjša stanovanja je lahko še vedno primeren klasičen samostojen usmerjevalnik, še posebej tak s podporo za standard Wi-Fi 6 bo verjetno zagotavljal dovolj močan signal v pretežno vseh kotičkih in hitrosti bodo povsod najmanj solidne. Če podpira naknadno dodajanje »satelitov« za prepleteno omrežje (Mesh), toliko bolje. Druga opcija, ta se mi zdi primerna za vsako večje stanovanje in za hiše, so kompleti enakovrednih naprav za prepleteno omrežje. Eden takih je TP-Link Deco X50, ki sem ga testiral tokrat.

Podjetje TP-Link že več let stavi na linijo Deco in je eno bolj aktivnih pri razvoju kompletov za tovrstna domača omrežja, kjer posamezne naprave sodelujejo med seboj in pošiljajo podatke po različnih poteh ter izkoriščajo več frekvenčnih pasov za doseganje višjih hitrosti ter čim bolj učinkovito pokrivanje celotne površine. Prejšnji kompleti, denimo e4 in še posebej m5 so bili zelo solidni predstavniki prepletenih omrežij s tehnologijo Wi-Fi 5. Že ti so zmogli brezhibno delovanje z več deset povezanimi napravami, in so v dovolj »odprtih« stanovanjih tudi zagotavljali spodobne hitrosti po zraku. Toda večje ovire, kot so debele stene ali nadstropne plošče so jim pobrale precej, zato so hitrosti lahko ponekod upadle malo bolj, kot bi si uporabniki želel. Deco X50 je v tem pogledu bistveno boljši. Že same naprave, konkretno višji valji od nizkih »ploščkov« pri m5, nakazujejo na to, da so antene v njih občutno bolj zmogljive. In podpora za Wi-Fi 6, ki pomeni učinkovitejše kodiranje podatkov, naprednejše usmerjanje signala in večjo energijsko učinkovitost, pridoda svoje. V mojem primeru, z res zoprno konfiguracijo sten in preprek, so povprečne hitrosti s tremi sateliti X50 skoraj dvakratne v primerjavi s trojico m5. Morda se bo pri kom komajda poznala razlika, morda bo nekje pohitritev 30-odstotna, a ni dvoma o tem, da so te dostopne točne zmogljivejše in zelo primerne za stanovanja, kjer je na druge načine težko dosegati hitrosti, kakršne sicer obljublja internetna naročnina.

Za zagovornike kablov bo dobrodošla sprememba povečanje števila priključkov.  Vsak od satelitov ima poleg napajanja še tri priključke ethernet za žično povezovanje v omrežje vključenih naprav. S tem se že lahko ožiči najpomembnejše naprave, vedno pa se da nekje v omrežje vključiti še stikalo (Switch) z veliko več priključki, morda celo več stikal. Vsekakor mora električna vtičnica biti nekje blizu mesta, kjer bo stala posamezna dostopna točka, kar lahko nekoliko zaplete njihovo razporejanje na ustrezne položaje za kar najboljši signal. Tako z vidika njihove medsebojne komunikacije kot z vidika priklapljanja različnih telefonov, tablic, prenosnikov, televizorjev, naprav pametnega doma in vsega ostalega, kar se povezuje v domače omrežje in naprej v internet. Vseeno pa bo verjetno lažje najti drugo primerno lokacijo ali pripeljati elektriko do najbolj smiselne kot opravljati večje posege za vlečenje omrežnih kablov po hiši ali stanovanju.

Še naprej je sicer princip delovanja enak in postopek namestitve za aplikacijo Deco preprost. Med nameščanjem enega od satelitov, tistega, ki je s kablom povezan z modemom (operaterjevim usmerjevalnikom, na katerem lahko izklopite vse funkcije, povezane z usmerjanjem), določimo kot glavnega. Ta deluje kot usmerjevalnik, vsi ostali so v funkciji nekakšnih ojačevalcev signala, vendar seveda bolj naprednih in integriranih v lepo delujočo celoto. Najbolje jih vključiti v omrežje nekje skupaj, nato pa jih razporediti naokrog. Za vsakega v aplikaciji lahko pogledamo, od kod dobiva podatkovni tok, ne moremo pa tega določati, čeprav denimo naprave m5 po eni od nedavnih nadgradenj vgrajene programske opreme to omogočajo, razen tako, da zadevo fizično premaknemo in jo tako poskušamo prisiliti, da se poveže s kakšnim drugim satelitom. To je sicer lahko težava samo v konfiguracijah z več kot tremi, ki sicer za doseganje kar najvišjih hitrosti niso priporočljive. Toda pri pokrivanju večjih površin, še posebej v več nadstropjih, morda trije ne bodo zadosti.

Pri prepletenem omrežju ni izbiranja med frekvenco 2,4 GHz ali 5 GHz. V aplikaciji je sicer mogoče eno od frekvenčnih območij (ali celo obe, kar seveda ne bi imelo nobenega smisla) izključiti, vendar to negira poanto vsega skupaj. Mesh namreč pomeni, da naprave kombinirajo frekvenčna območja, pri standardu Wi-Fi 6E pride v poštev še 6 GHz, in tako dosežejo večjo pasovno širino ter s tem višje hitrosti. Poleg glavnega je sicer mogoče vzpostaviti še omrežje za goste, da z njimi ne delimo našega gesla. V aplikaciji so na voljo ključni podatki in nastavitve za vsako od dostopnih točk ter naprav v omrežju. Pa tudi nastavitve za samo omrežje in še nekatere možnosti, ki jih običajni uporabniki verjetno niti ne bodo zares razumeli, kaj šele kdaj uporabili. Poleg aplikacije je na voljo še spletni vmesnik, ki pa je bolj pregled vsega skupaj in omogoča manj kot aplikacija. Toda bistvo vsega je, da deluje brez kakšnih »administratorskih« posegov.

Naprave Deco se sicer lahko povezujejo v enotno omrežje, ne glede na to, iz katere generacije je katera. Tako sem lahko k trem valjem X50 dodal še trojico ploščkov m5 in tako pokril vse kotičke, tudi v najbolj oddaljenih sobah in v kleti. Tam so resda hitrosti nekoliko nižje in tudi v kakšni drugi sobi obstaja možnost, da se bo posamezna naprava, npr. televizor, občasno priklopil na katerega od »počasnejših« satelitov, čeprav ima na voljo tudi takega, ki mu lahko zagotavlja hitrejšo povezavo. Vendar v aplikaciji obstaja rešitev za to. Kadar je naprava priključena na »pravi« satelit, jo izberemo na seznamu, kliknemo na ikono za nastavitve (v desnem zgornjem kotu) in ji izklopimo možnost »Mesh Technology« in jo tako v bistvu zaklenemo na to dostopno točko.

Že s prejšnjimi kompleti enakovrednih naprav za prepleteno omrežje je podjetje TP-Link ponudilo dobro alternativo za marsikoga, pri komer samostojen omrežni usmerjevalnik preprosto ni bil več kos naraščajočim zahtevam. Deco X50 gre še korak naprej, saj zmogljivejša zasnova in podpora za Wi-Fi 6 lahko naredita konkretno razliko, še posebej pri zahtevnejših konfiguracijah stanovanj. Za približno 265 evrov, kolikor s poštnino vred stane komplet treh satelitov, kadar je v akciji na nemškem Amazonu, ta čas nima prave konkurence med podobnimi rešitvami. Morda še največjo v malenkost manj zmogljvih napravah Deco X20 istega proizvajalca. Vendar pri majhni razliki v ceni vseeno priporočamo X50.

HVALIMO:

• Enostavna namestitev in uporaba
• Brez težav deluje tudi ob več deset napravah, priključenih v omrežje
• Občutna hitrostna pohitritev v primerjavi s kompleti prejšnjih generacij
• Lepša oblika

GRAJAMO:

• Ne da se določati, s katerega drugega satelita naj posamezni »pobira« signal
• V omrežje povezanim napravam ni mogoče ukazati, naj se prestavijo na drugo dostopno točko
• Trije priključki ethernet na vsakem satelitu bodo za nekatere uporabnike še vedno premalo
• Dokaj kratki kabli za napajanje