Mnenja o umetni inteligenci so deljena, saj se nam ne sanja, v kolikšni meri bodo novi sistemi in orodja pretresla družbene ureditve. Spremembe bodo. Nima si smisla zatiskati oči pred njimi. Nekje bodo večje, drugje manjše in ravno tako se ne bomo mogli izogniti izgubam delovnih mest. Zanimalo me je, kolikšen bo pretres?
Umetna inteligenca ni od včeraj, saj njen razvoj poteka praktično od začetka informacijske revolucije. Da je sploh nastal jezikovni model ChatGPT, se je moralo poklopiti veliko kamenčkov v mozaiku, a omejeno zmogljive inteligentne algoritme poznamo že od prej. Pomagajo skrbeti za optimalno porabo baterije v pametnem telefonu, skrbijo za pravilno nastavitev kamer, skrivajo se za spletnimi iskalniki, kartografskimi storitvami oziroma so praktično povsod, kjer izboljšajo storitve ali kako drugače nanje vplivajo. Čeprav le povečajo zanimanje zanje, saj je dandanes moderno, da se umetna inteligenca skriva za vsakim vogalom.
Ni dvoma, da so tehnike strojnega učenja in algoritmi umetne inteligence v zadnjih letih izredno napredovali, zato je bilo samo vprašanje časa, kdaj bodo tehnološka podjetja predstavila uporabnejše storitve in celovitejša orodja, ki bodo v temeljih pretresli svet. Natanko to je uspelo algoritmom za ustvarjanje slik iz besedila (Stable Diffusion) in kasneje velikim jezikovnim modelom (ChatGPT), ki zelo ubrano barantajo z besedili v različnih jezikih. Ni malo tistih, ki menijo, da je vznemirjanje okoli jezikovnih modelov pretirano, saj so po njihovo predvsem neumni dopolnjevalci stavkov, ki vsako naslednjo besedo izbirajo na podlagi statistične verjetnosti. Povedano drugače, prepričani, da ne razmišljajo. Spet drugi jih vidijo v drugačni luči. Priznavajo princip delovanja algoritmov, vendar poudarjajo, da enako počnemo sami. Da bi predvideli naslednji besedo, moramo razumeti prej zapisane, torej smo tudi mi zgolj dopolnjevalci. Če je to res, potem algoritmi ravno tako razmišljajo.
Ne glede na vznemirjenje nekaterih in zanikanje drugih menim, da je resnica nekje vmes. Algoritme na trenutni razvojni stopnji vidim kot uporabna orodja, ki prvič v zgodovini posega v sfero, ki je bila do zdaj rezervirana za človeka. Naučiti se bomo morali živeti z njimi, jih uporabljati pri svojem delu in se sprijazniti, da bodo zaradi umetne inteligence nekateri izgubili službe in bili prisiljeni stopiti na nove poklicne poti.
Investicijska banka Goldman Sachs je v poročilu navedla, da bi lahko umetna inteligenca v naslednjih nekaj desetletjih po vsem svetu vplivala na 300 milijonov delovnih mest oziroma četrtino vseh v Evropi. V Sloveniji je trenutno po podatkih statističnega urada nekaj več kot 900 tisoč delovno aktivnih, od česar jih je torej 225 tisoč ogroženih. Obenem naj bi umetna inteligenca po podatkih Svetovnega gospodarskega foruma (WEF) v istem obdobju ustvarila 97 milijonov novih delovnih mest, povezanih predvsem z razvojem in vzdrževanjem algoritmov in z avtomatizacijo industrijskih procesov. Vsaka industrijska revolucija je po ukinitvi nekaterih delovnih mest sprožila nastanek več novih, a tokrat naj ne bi bilo tako. Ukinjenih jih bo verjetno več, kot bo ustvarjenih, na kar se bomo prisiljeni kot družba odzvati.
Poročilo investicijske banke obenem odkriva, katere delovna mesta bodo najbolj na udaru. To so ponavljajoča se in preprosta intelektualna dela, pri katerih uporabljamo jezik in »premetavamo« podatke. Na udaru bodo pisarniški in administrativni delavci, bančni uslužbenci, računovodje, pravniki, novinarji in vodstveni delavci praktično na vseh ravneh razen najvišjih. Kasneje bodo ogroženi še oblikovalci, arhitekti, inženirji, informatiki in učitelji. Čistilk, gradbincev, serviserjev, zdravstvenih tehnikov in delavcev, ki večinoma poklic opravljamo s svojimi rokami umetna inteligenca in avtomatizacije za enkrat še ne ogrožata. To se bo zgodilo, ko bomo ustvarili uporabnejše robote in androide.
Poročilo strokovnjakov banke Goldman Sachs vseeno ne slika zgolj črne prihodnosti. Daleč od tega, da bodo zaposleni po tekočem traku zaradi umetne inteligence in avtomatizacije dobivali odpovedi. Predvsem ne takoj, kajti uvajanje bo postopno in umetna inteligenca bo uporabljane v številnih delovnih okoljih kot orodje, ki bo povečalo produktivnost in kakovost izdelkov in storitev. V naslednjih desetih letih bodo zato zagotovo spremembe, ene bolj druge manj boleče, ki se jim bomo morali tako ali drugače prilagoditi.
Naslovna fotografija DepositPhotos
Brez komentarjev