The Social Dilemma: Strah vas je lahko, če ste zadnjih deset let tiščali glavo v pesek! (#videonapovednik)
Marjan Kodelja 7. oktobra 2020 ob 06:56

Netflix je naredil to, kar očita tehnološkim podjetjem. Dokumentarec, ki z vsebino manipulira, ne prikaže druge plati in je še narejen tako, da brez kančka dvoma verjamete povedanemu. Ali ne očitajo ravno tega družbenim medijem in tehnologiji nasploh?

Ne da ne verjamem povedanemu. Takisto poudarjam najmanj zadnjih deset let, začenši s člankom, kako nas Googlovi algoritmi ujamejo v udobne informacijske mehurčke, v katerih so le nam podobni, da s skupnimi močmi utrjujemo že oblikovano prepričanje in ne moremo izvedeti ali se naučiti ničesar novega. Če seveda sprejmemo predloge algoritmov. Pisal sem tudi o nesnovni odvisnosti. Kako postanete odvisni od tehnologije in družbenih omrežij, saj so narejena, da se lepite nanje. Vse to in še več že leta čivkajo vrabci na sosedovi strehi, le da jih večina ne sliši. Ko to povedo skesanci, ki so s svojimi veščinami in znanjem prispevali k problemu, naj bi padli dol in bi nas morali zaskrbeti. Japajade! Si predstavljate, da bi vplivneži začeli govoriti o prodajanju megle, slikanju lepšega vsakdana in grenjenju življenja sledilcem, ki bi bili radi, a žal niso kot oni? Jasno, da socialna omrežja napeljujejo, da jih ure dolgo uporabljamo in postanemo od všečkanja in objavljanja odvisni. Ko je jasno, da algoritmi manipulirajo z mnenjem in da smo uporabniki »izdelek«, ki ga prodajajo oglaševalcev. Nič novega, še manj pretresljivega. Vgrajeno v “dnk” kapitalizma, le da manipuliranje, nategovanje, laganje, … , nikdar ni bilo tako preprosto, poceni in ni imelo globalnega dosega.

Družbena omrežja bi bila lahko plačljiva, orodje za tisto, čemur so bila v osnovi narejena. Druženju, spoznavanju in izmenjavi mnenj. Nato so lonček pristavili investitorji in zadeve so šle po poti vrtoglavih dobičkov. Zato smo postali blago, ki ga prodajajo oglaševalcem. Ne prodajajo naših podatkov, prodajajo naše vedenje in sposobnost, da ga spremenijo, kakor želijo. In potem se čudijo, da so družbe polarizirane, da imajo laži večjo vrednost kot resnica in se širijo hitreje ter da so teorije zarot poletele v nebo. Ker kar naenkrat ni več ene in edine resnice, tudi kompromisi niso mogoči. Večina se vas zadržuje v krogu isto mislečih, zato so odkloni nemogoči oziroma celo nezaželeni. Rusi leta 2016 niso “shekali” Facebooka, da bi vplivali na ameriške volitve. Jim ni bilo treba, saj so uporabili orodja, ki jih ta nudi. To pove veliko!

Večina tez v dokumentarcu ni slabih in so na mestu. Nekaj jih je tudi radikalnih. Kot na primer: če smo lahko za nezakonito razglasili trgovino s sužnji in organi, oboje je prinašalo dobiček, torej bi moralo biti dovoljeno, lahko podobno storimo z ekonomijo družbenih omrežij, saj dokazano škoduje uporabnikom, družbi in demokraciji.

Žal nisem v dokumentarcu izvedel ničesar, česar že ne bi vedel oziroma ve vsakdo, ki vsaj z zdravo distanco gleda na razvoj tehnologije. Ne prikaže pogleda nasprotne strani, kar bi po mojem mnenju moral, da bi si gledalec lažje ustvaril mnenje. In kar je najhuje. Ni rešitev, poleg tega, da je pogled na vse skupaj zelo ameriški. Podobno kot je bil po Snowdenovih razkritjih vohunjenja ameriške agencije NSA. Ni bila težava vohunjenje temveč dejstvo, da so to počeli Američanom. Podobno razmišljajo o družbenih omrežjih. Grdo, kako tuji samodržci družbena omrežja izkoriščajo za manipulacijo svojih državljanov, a to je njihova težava. Razsvetlila jih je šele ugotovitev, da takisto počnejo njim. Zna se zgoditi, da ga boste pogledali, se z večino strinjali in nato ure dolgo o dokumentarcu na socialnih omrežjih debatirali z enakomislečimi. 

Naroči se na redna vsakotedenska e-poštna obvestila o novih prispevkih na naši strani.

  • Kaj: The Social Dilemma
  • Kje: Netflix
  • Ocena: 3 (ker dokumentarec ne pove nič novega, ne ponudi rešitev in celo prikrito poveličuje ameriške tehnološke velikane)
  • Priporočilo: Dokumentarec si oglejte pod pogojem, da ste pripravljeni spremeniti vedenje glede uporabe sodobnih tehnologij. Dolge ure branja literature na zaslonu pametnega telefona je nekaj drugega, kot toliko časa preživeti na družbenih omrežjih.
Avtor Marjan Kodelja
mm
Marjan se s tehnološkim novinarstvom ukvarja od leta 1997 in v tem času je videl že mnogo stvari, ki se nikoli niso uveljavile ali pa so imele kratek čas trajanja. Začel je pri računalniški reviji Moj mikro in ter 2000 postal njen urednik. Veliko kasneje je bil urednik naprej tednika Stop in nato še tednika Vklop, trenutno pa kruh služi s pisanjem tehnoloških člankov.
Marjan Kodelja - prispevki
Brez komentarjev

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja