Težko je uspeti z mobilnim operacijskim sistemom, kar vprašajte Billa Gatesa
Matjaž Ropret 22. julija 2019 ob 09:44

Kadar se kateremu od proizvajalcev androdnih naprav zazdi Googlova moč prevelika ali pa se ta proizvajalec znajde v težavah, kot se je pomladi Huawei, se začnejo vrstiti ugibanja in zgodbe o alternativnem operacijskem sistemu. In še soustanovitelj Microsofta ter njegov dolgoletni direktor Bill Gates, po novem menda le še tretji najbogatejši Zemljan (za Jeffom Bezosom in Bernardom Arnaultom), je nedavno dajal izjave o tem, kakšna napaka je bilo dopustiti Googlu prevlado na mobilnem področju. Primat med OS-i za pametne telefone bi po njegovem kajpak moral pripadati sistemu Windows Mobile oz. Windows Phone. Stvar ni tako preprosta, kot zgolj projektu nameniti svoje najboljše ljudi, česar da v Microsoftu niso storili ali vsaj ne ves čas, ko so jih zaradi zlorabljanja monopola preganjali regulatorji.

Zelo redko v tej panogi vidimo kaj več kot monopole in duopole. En pravladujoč in en nišni operacijski sistem (za osebne računalnike in zdaj za mobilne naprave). Dva ali trije pomembni izdelovalci tiskalnikov. Dve ali tri relevantne igralne konzole. Eden ali dva proizvajalca procesorjev ter dva proizvajalca grafičnih čipov. Lahko bi našteval dalje, toda stvar je očitna. Veliko konkurence nikoli ni, ker ji dominantni igralci ne dajo priložnosti in ker je vstopni prag tako visok – danarno, časovno, razvojno –, da je skoraj nemogoče zbrati sredstva in ekipo ter v dovolj kratkem času ponuditi končni izdelek, ki bi lahko tekmoval z uveljavljenimi tekmeci (ali tekmecem). Kajti običajno je glavni igralec že tako zasidran in toliko spredaj, ko se začne med uporabniki širiti nova kategorija naprav, preden se tekmeci zganejo, da je že prepozno.

Velik problem pri vsakršnem razvoju operacijskih sistemov je ponuditi nekaj izrazito novega. Ne samo drugačnega, ampak res inovativne in uporabne funkcionalnosti, ki jih najbolj uporabljani sistemi ne ponujajo. To se je dobro videlo pri Microsoftovem Windows Phone, ki je vstopil nekaj let zatem, ko sta iOS in Android začela osvajati kupce. Skozi celotno življenjsko dobo se je boril s percepcijo, kaj vse mu v primerjavi z omenjenima manjka, skoraj nikoli pa nihče ni izpostavljal njegovih edinstvenih zmožnosti – nekoliko samosvoj uporabniški vmesnik je absolutno premalo –, ker so bile v resnici zelo, zelo redke. Microsoft je ves čas lovil zaostanek in ga nikoli ni zares ujel, obenem pa je njegov sistem še deloval slabše, manj zanesljivo od obeh glavnih konkurentov. Na to me je znova spomnila Lumia 950, ki sem jo potegnil iz predala za občasno lovljenje motivov na morju, kadar nisem želel na plaži puščati svojega primarnega telefona. Telefon preprosto ni hotel samodejno nalagati posnetkov v Onedrive, čeprav je to Microsoftov oblak. S katerega koli androidnega ali jabolčnega telefona deluje kot šus, z Microsoftovega lastnega, posodobljenega na zadnjo različico, pa kar ne.

Toda OS je vendarle samo osnova, to so temelji, na katerih zidajo razvijalci aplikacij. Tudi če je sistem sam v osnovi slabši in manj zanesljiv kot kakšen drug – najboljši primer je prav Microsoftov Windows skozi leta –, lahko prevlada ob največji podpori ponudnikov programov. Če zanj obstaja največja množica programov, ki se jih ljudje navadijo uporabljati, potem je zmaga zagotovljena. Na enaki osnovi je zmagal Android in kdor bi ga hotel vreči s trona, bi moral zagotoviti vsaj enako obsežno in kvalitetno knjižnico aplikacij. To je bilo še drugo področje, celo bolj usodno, kjer je pogrnil Windows Phone (nato preimenovan v Windows Mobile oz. Windows 10 for Mobile). Vedno znova smo morali pisati, katerih vse aplikacij zanj ni na voljo in v Sloveniji je bila situacija glede tega še slabša, ker se lokalnim ponudnikom večinoma ni dalo ukvarjati s tem sistemom. Poleg tega pa so mnoge aplikacije izgledale, kot bi jih nekdo spravil skupaj v enem popoldnevu, od ikone in uporabniškega vmesnika naprej. S tako ponudbo preprosto ne moreš prepričati uporabnikov, naj presedlajo na tvojo platformo. Moraš biti resno boljši, naprednejši, hitrejši v razvoju in ponujanju novih zmožnosti, podpiranju najnovejše in najbolj neverjetne strojne opreme. Če zgolj capljaš zadaj in počasi uvajaš, kar konkurenca pozna že mesece ali celo leta, potem kot edina možna prednost ostane še veliko nižja cena in/ali odprtost sistema. S čimer se je Linux prebil med relevantne na strežniškem področju.

Veliko vprašanje je, kaj od naštetega bi lahko kot prednost ponudil ali izpostavil kakšen nov vstopnik na mobilnem področju. Realno je to lahko samo Huawei ali Samsung. Prvi iz znanih razlogov, drugi pa zato, ker bi se hotel osamosvojiti od Googla. Toda te težnje so že nekoliko prešle, zato je ta čas aktualen samo Huawei, ki pa naj bi svoj sistem Hongmeng, Harmony ali kakorkoli ga že imenuje, tudi pripravljal pretežno z industrijsko uporabo (internet stvari) v mislih. Na mobilnem področju je poleg vsega opisanega velik faktor zbirka izjemno priljubljenih Googlovih aplikacij (Youtube, Gmail, Zemljevidi), brez njih ne gre, kar je že boleče ugotovil Microsoft. Kljub temu, da je imel resni alternativi za e-pošto in zemljevide. Kdor niti tega nima, mu bo zagotovo še težje. Rešitev, ki jo vedno znova potiskajo v ospredje, je združljivost z androidnimi aplikacijami, ki pa v bistvu ni rešitev. Že mnogokrat smo videli, kako se taki poskusi obnesejo v praksi. Programi delujejo počasi in nestabilno, pogosto manjka kakšna podpora za to ali ono strojno opremo. Kdorkoli bi hotel vzpostavljati alternativo Androidu, tudi ne more računati na to, da bi Google omenjene aplikacije naložil v njegovo tržnico. Če bi šel po združljivostni poti in uporabnikom – verjetno prek novinarjev – dajal napotke, kje naj najdejo te aplikacije in kako naj si jih namestijo, pa je vseeno, če za osnovo vzame odprtokodni Android, brez Googlovih dodatkov. Vendar smo v tem primeru spet pri vprašanju, kaj bi bilo potem edinstvenega pri telefonih in zakaj ne bi kupci raje izbrali nečesa, kar prinaša – v njihovih očeh – “popoln” paket.   

Dodatna konkurenca bi bila več kot dobrodošla, duopoli nikoli niso najbolj zaželeno stanje stvari. Toda zgodovina računalništva nas uči, da je prava možnost za novince le ob resni spremembi paragidme. Microsoft in Apple sta izkoristila priložnost ob uvajanju osebnih računalnikov. Google ob prehodu na pametne telefone. Bojim se, da sta Android in iOS bolj ali manj zacementirana, dokler ne bo nekdo ponudil res privlačne nove naprave s svežimi sistemom, ki nas bo odvrnila od danes nepogrešljivih telefonov. 

Naroči se na redna vsakotedenska e-poštna obvestila o novih prispevkih na naši strani.

Avtor Matjaž Ropret
mm
Matjaž že več kot desetletje in pol novinarsko pokriva tehnološki svet. Najprej na Radiu Slovenija, nato je na Delu od začetka leta 2009 do jeseni 2016 urejal redno tedensko prilogo Infoteh in pripadajočo rubriko na spletni strani. Zdaj je urednik Tehnozvezdja in hkrati glavni avtor na tej strani. Uporablja tiste naprave, ki se mu zdijo tehnološko dovolj napredne, uporabne in narejene z vsaj nekaj sloga, ne glede na znamko, operacijski sistem, platformo in ostale religiozne razloge.
Matjaž Ropret - prispevki
Brez komentarjev

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja