Podjetje Titan OS je uradno predstavilo istoimenski operacijski sistem, ki ga bomo že letos videli na dobršnem delu kolekcije televizorjev Philips in »pametnih« monitorjih AOC, sčasoma pa ga zna posvojiti še kateri proizvajalec, ki se bo »naveličal« ali Googla ali katere druge rešitve.
Družba TP Vision je za nekatere cenejše televizorje v preteklosti uporabljala lastni operacijski sistem Saphi, ki je nudil nekoliko manj od Androida oz. Google TV, a tudi omogočal nižjo ceno za manj zahtevne uporabnike. V lanski, za zdaj še aktualni modelni pahljači so določeni modeli dobili neimenovani OS, ki bo zdaj postal Titan OS, v letošnji pa bodo s slednjim opremljeni najbolj izpostavljeni »The One« (PUS8909), »The Xtra« (PML9009) z zaslonom mini LED, OLED709 in drugi. Na sistemu Google TV bodo ostali višje postavljeni modeli OLED. Sistem Saphi bo od Titana prevzel brskalnik in večpredstavnostni predvajalnik.
Čemu odmikanje od Google k drugi, še ne tako razviti platformi, četudi naj bi ta že v štartu ponujala večino relevantnih lokalnih (v Sloveniji denimo Neo, EON, A1 Xplore TV, …) in globalnih aplikacij (Netflix, Amazon Prime Video, DAZN, …) ter lastno rešitev za predvajanje vsebin z mobilnih naprav (»Casting«)? Predvsem zaradi soudeležbe pri prihodkih in možnosti prilagajanja, česar pri Googlu v pretežni meri ni oz. je iz leta v leto manj. Nekoč so denimo proizvajalci lahko imelo svojo preobleko uporabniške vmesnika v sistemu Android TV, z Google TV pa je ta poenoten, medtem ko vse oglasne prihodke ter provizije za nove naročnine v pretočnikih pobere ameriški tehnološki velikan. Pri Titan OS naj bi si razvijalec in proizvajalec televizorjev delila oglasne prihodke, hkrati pa bodo slednji ali kakšen drug ponudnik, denimo telekomunikacijski operater, imeli možnost prilagoditi OS po svoje, npr. v slogu zunanjega predvajalnika (kakršen je bodisi Neo ali EON), le da bo vse temeljilo na aplikacijah, ki tečejo neposredno v televizorju. Eden končni ciljev je tudi prodajati televizorje brez vgrajenih sprejemnikov (DVB), ki je dejansko uporablja vse manjši delež gledalcev, saj večina televizijski signal sprejema ali prek zunanjega sprejemnika (»škatlice«) ali prek aplikacije, raste pa tudi delež tistih, ki gledajo le še pretočnike.
Prednosti Titan OS naj bi bile še v odzivnosti oz. hitrosti uporabniškega vmesnika, odpiranja in delovanja aplikacij, lažjem in manj časovno potratnem iskanju vsebin za ogled – na dan menda za to izgubimo tudi deset minut – in poudarku na lokalnih vsebinah. Vsekakor je situacija na področju televizorjev drugačna kot pri pametnih telefonih. Tamkaj je Google s svojo Trgovino Play, z njo povezanimi storitvami, ki so nujne za delovanje mnogih aplikacij, in programskimi vtičniki za svoje storitve, na katere se prav tako zanašajo številne priljubljene aplikacije, efektivno onemogočil uspeh katere koli druge platforme, kar sta najbolj občutila Amazon (Fire OS) in Huawei (HarmonyOS). Za TV je ključen nabor aplikacij, morda še pošiljanje vsebin z mobilnih naprav, upravljanje pametnega doma in dostop do trgovin s filmi, toda ničesar ni takega, česar v novem operacijskem sistemu ne bi bilo mogoče replicirati brez »blagoslova« Googla ali Appla. Slednji sicer po naših informacijah za Titan OS ne bo prilagodil aplikacije TV+ (bo pa vsebino iz tega pretočnika mogoče pošiljati s telefona ali tablice), negotova je tudi aplikacija HBO Max. Dokler je nabor vsega prej našteta spodoben, uporabniški vmesnik dober in funkcionalnosti na ravni konkurence, ni nikakršnega problema. Titan OS utegne vsaj na začetku zaostajati pri glasovnem upravljanju. Prve televizorje z njim sicer lahko pričakujemo v letošnjem drugem četrtletju.
- Dacia Spring ima zdaj kar sto »konjev,« a ni za nas
- Samsung in Telekom Slovenije že 18 let podpirata Združenje Europa Donna Slovenija
- Lynk & Co 02: Povej pošteno, ti zaradi njega zaigra srce?
- NEDELJSKI NASVET: Nostalgija nas vedno zavaja, ne podlegajte ji
- NEDELJSKI NASVET: Ali bo Flik po 9. oktobru še potreben?
Brez komentarjev