Telemachovo »Mesh« omrežje: Lahko pet evrov mesečno prepodi vse Wi-Fi skrbi?
Marjan Kodelja 18. maja 2020 ob 10:43

Zaradi naprav, ki jih ne moreš povezati s kablom v domače omrežje in zaradi udobja uporabe, so brezžična omrežja nujna. Z rastjo števila vanje vključenih naprav pa se pojavljajo težave s hitrostmi prenosa podatkov in pokritostjo, še posebej na frekvenčnem območju 5 GHz. Pomaga porazdeljeno omrežje, naprave zanj pa je svojim uporabnikom v obliki najema ponudil še Telemach.

Brezžična omrežja Wi-Fi delujejo na dveh frekvencah, 2,4 in 5 GHz. Na nižjih signal seže dlje, zaradi motenj in ožje pasovne širine kanalov pa so zato hitrosti nižje kot v območju 5 GHz. A signal z višjimi frekvencami ne seže tako daleč in predvsem ne skozi debelejše stene, zato potrebujete več brezžičnih dostopnih točk, da dosežete enako pokritost. Do izraza pride porazdeljeno omrežje, saj dostopne točke sodelujejo med seboj in zagotavljajo, da je brezžična naprava vedno priključena na tisto, ki ji v danem trenutku zagotavlja najvišjo hitrost prenosa podatkov. V ozadju pa si po optimalni poti izmenjujejo podatke. S pametnim razporejanjem naprav lahko storite veliko, saj na primer preusmeritev pametnih telefonov, tabličnih in prenosnih računalnikov v 5 GHz območje, medtem ko ostanejo naprave z manjšimi potrebami po prenosnih hitrostih na nižjem, občutno izboljša učinkovitost delanja omrežja. Če omrežje za to poskrbi samo, je to kvečjemu dobro, saj imate eno skrb manj in v tem je razlog nastanka omenjene tehnologije, in zato menim, da so porazdeljena omrežja optimalna rešitev za domačega uporabnika.

Nekaj besed o ceni!

Pred kratkim smo imeli na testu »ojačevalnik« omrežja Fritz!Box, ki ga svojim naročnikom v obliki dodatka na mesečno naročnino nudi Telekom Slovenije, tokrat pa smo dobili še podobni napravi turškega podjetja AirTies, ki ju ponuja Telemach. Najem naprav za mesečni znesek je sicer postala normalna ponudba operaterjev, uporabnik pa se mora sam odločiti, ali mu ta oblika ustreza. Sicer pa je tovrstno plačevanje običajno tudi za druge naprave porazdeljenega omrežja, saj izdelovalci obljubljajo tudi stalno optimizacijo delovanja na podlagi vzorcev uporabe. Koliko je to res, kako učinkovito je in ali to potrebujete, pa je težje ugotoviti. Ker pa na trgu najdete tudi izdelke za porazdeljeno omrežje, ki v celoti ali delno delujejo tudi brez dodatne mesečne naročnine, se za zdaj lahko odločite, katera oblika vam je bližje.

V osnovnem paketu sta dve napravi Air 4920. Dovolj za povprečno velika stanovanja, ne pa za velika, še manj pa za hiše z vsaj dvema nadstropjema, saj kajpada hočete signal v čisto vsakem kotičku. Pa še v okolici na vrtu, da ne pozabim! Za vsako Telemach želi dva evra in pol mesečno oziroma najmanj pet evrov, kajti ena nima smisla. Natančne maloprodajne cene ne poznam, kajti v prosti prodaji je nisem našel, kot kaže, se je izdelovalec usmeril na prodajo izključno preko operaterjev. Glede na nekaj omemb cene pa ocenjujem, da napravo izplačate v približno dveh letih. Telemach »naročnikom« nudi tehnično pomoč, na voljo bodo gotovo tudi nadgradnje, kot pa sem omenil, naj bi naprave omrežje optimizirale na podlagi njegove uporabe.

Preprosta namestitev in uporaba

Omrežje podpira standard Wi-Fi 5 (802.11ac s tremi oddajnimi in tremi sprejemnimi antenami in 802.11n s po dvema) z najvišjo možno hitrostjo prenosa podatkov 1,6 Gb/s ter obe frekvenčni območja za omrežja Wi-Fi. Dostopni točki pa ne oddajata dveh ločenih omrežij z dvema imenoma (SSID), temveč eno samo, na kateri frekvenci steče brezžična povezava in s kakšno hitrostjo, pa je odvisno od zmogljivosti naprave, stanja v radijskem spektru in razmer v omrežju. Poleg tega ima vsaka še dva »gigabitna« ožičena priključka, da preko njiju dostopno točko priključite v omrežje ali pa vanj bližnje naprave brez sposobnosti brezžičnega priklopa.

Napravi v kompletu »se že poznata« (sta že seznanjeni), zato je njun priklop v domače omrežje preprost in premočrten. Držite se kratkih navodil za priklop na električno napajanje, ena pa mora biti s kablom povezana z omrežnim usmerjevalnikom (ali modemom), naložite aplikacijo AirTies WiFi in sledite njenim napotkom. Po nekaj minutah bo omrežje postavljeno in pripravljeno za delovanje.

Težje pa bo najti optimalna mesta za dostopne točke. Kadar je to mogoče, naj bodo v domače omrežje priključene s kablom, kajti potem razdalje in ovire med njimi nimajo vpliva. Se pa, če je mogoče, med seboj prav tako povežejo brezžično, kjer se je pametno držati dveh načel. Če imate tri naprave, jih postavite v domovanje v obliki trikotnika, tako da med njimi ni več kot ena stena in ko gradite omrežje v več nadstropjih, naj bo v posameznem vsaj ena. Sicer pa velja za iskanje optimalnih mest enako pravilo kot za vsako omrežje Wi-Fi. Razmislite, kje so primerna mesta za dostopne točke, nato pa preverite, ali je kakovost omrežja povsod na želeni ravni. Če ni, prestavljate točke toliko časa, dokler ne boste zadovoljni z delovanjem omrežja. Edin pogoj je ta, da je vsaj ena povezana s kablom in da so blizu električne vtičnice.

Delovanje na visoki ravni

Omrežje, ko je enkrat »postavljeno«, deluje dobro. Preklop iz ene točke na drugo je dovolj hiter in zato obstoječe povezave ne padejo, prav tako pa se mi zdi, da učinkovito razporeja naprave, da jih na vsaki približno enako. Če je mogoče, kajpada.

Omrežje nadzirate preko aplikacije, kjer sta na voljo še najmanj dve uporabni funkciji, oblikovanje dela omrežja za goste in starševski nadzor. Vmesnik ni oblikovno in intuitivno nič posebnega, je pa vseeno dovolj pregleden, sicer pa običajno, ko je omrežje enkrat postavljeno in deluje, tovrstnih aplikacij prav pogosto ne potrebujemo. Možnosti v njej ni veliko, razen spreminjanja gesla lahko le pregledujemo stanje v omrežju in na kateri točki so naprave, ne moremo pa jih po želji premikati. Kot je videti, je večina stvari samodejnih, verjetno tudi posodabljanje programske opreme.

Naroči se na redna vsakotedenska e-poštna obvestila o novih prispevkih na naši strani.

Se splača? Odvisno ali ste pripravljeni plačevati mesečno za napravo tudi po dveh letih, ko jo vsaj načeloma izplačate. Porazdeljena omrežja so prihodnost domačih brezžičnih omrežij, saj nudijo funkcionalnosti profesionalnih z nižjo ceno opreme. Hkrati pa višje hitrosti, manj ozkih grl in prekinjenih prenosov v primerjavi s klasičnimi usmerjevalniki. Poleg tega jih ni treba veliko nastavljati in so preprosta za uporabo. Če je vprašanje, ali naj preidem na porazdeljeno omrežje, ali ostanem na klasičnem z eno ali več dostopnih točk, ki pa med seboj ne sodelujejo, potem je odgovor jasen. Porazdeljeno omrežje. Težje pa se je odločiti za najem ali enkratni nakup. Morda bo pomagalo, da tudi pri drugih napravah porazdeljenega omrežja z nakupom dobite le osnovne funkcionalnosti, za več pa morate prav tako skleniti naročniško razmerje.

HVALIMO:
  • Preprostost namestitve in uporabe.
  • Zanesljivo delovanje in (skoraj) brezhibni preskoki iz ene brezžične točke na drugo.
  • Optimizacija delovanja omrežja na podlagi učenja vzorcev uporabe.
  • Relativno ugodna cena mesečnega najema.
  • Dva gigabitna priključka za ožičeno omrežje.
GRAJAMO:
  • Na voljo je le naročniški model.
  • Antene so notranje. Ni možnosti priklopa zunanjih.
  • Ohišje ni prilagojeno pritrditvi na steno, temveč postavitvi na polico, omarico ali mizo.
  • Napajalnik je zunanji, nekaterim so bolj všeč, če je v napravi skupaj z vtikačem za električno vtičnico.
  • Relativno visoka temperatura ohišja med delovanjem.
Avtor Marjan Kodelja
mm
Marjan se s tehnološkim novinarstvom ukvarja od leta 1997 in v tem času je videl že mnogo stvari, ki se nikoli niso uveljavile ali pa so imele kratek čas trajanja. Začel je pri računalniški reviji Moj mikro in ter 2000 postal njen urednik. Veliko kasneje je bil urednik naprej tednika Stop in nato še tednika Vklop, trenutno pa kruh služi s pisanjem tehnoloških člankov.
Marjan Kodelja - prispevki
Brez komentarjev

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja