Telemachov testni 5G pleše okrog gigabitnih hitrosti
Matjaž Ropret 11. februarja 2020 ob 11:48

Vedeli smo, da poleg A1 omrežje 5G testira še Telemach. Verjetno tudi Telekom Slovenije, tako vsaj kažejo nekateri indici in zelo presenečen bi bil, če se vodilni operater ne bi aktivno seznanjal s tehnologijo prihodnosti. Toda kot drugi od velike trojice je delovanje pete generacije prikazal Telemach, ki se je hkrati pohvalil z nagrado z najboljše omrežje. Znova smo se lahko prepričali, da bo hitrostno šlo vsaj do gigabita, ne vemo pa še nič bolj natančno, kako blizu je komercialna uvedba pete generacije.

Za razliko od A1 z eno samo ima Telemach postavljeni dve bazni postaji za (trimesečno) testiranje 5G, eno v centru Ljubljane, drugo na območju BTC-ja, vendar malo stran od tiste konkurentove. Prav tako pa preizkus poteka za frekvenčnem pasu 3,5 GHz, v katerem je operater od Agencije za komunikacijska omrežja in storitve dobil sto megaherčni pas. Ali bo po izteku tega testnega obdobja, kar bo menda kmalu, zaprosil za podaljšanje, predstavniki operaterja niso povedali. Oprema je tu Huaweijeva, saj je kitajsko podjetje tudi pri omrežju LTE (4G) glavni dobavitelj Telemacha. Pri A1 je to Nokia, pri Telekomu pa Ericsson.

Hitrosti testi s telefonom Huawei Mate 20 X, ta je še vedno eden redkih dosegljivih na tem koncu sveta, a to se utegne kmalu bistveno spremeniti, so se gibali nekje med 900 in 960 Mb/s v smeri proti uporabniku in okrog 40 Mb/s v obratni smeri, ki so jo (znova) načrtno nekoliko zanemarili. To je že standardna taktika tega operaterja. Če ne bi (rahlo) deževalo, bi hitrost prenosa podatkov utegnila preseči gigabit na sekundo, največ, kar so izmerili na tem konkretnem telefonu pa je 1,330 Gb/s. Seveda so to številke, ki jih je mogoče dosegati, če si edini uporabnik na konkretni bazni postaji. Vendar je vsaj teoretično mogoče priti do tja, medtem ko na 4G+ naročniki pri katerem koli slovenskem operaterju ne moremo čez 300 MB/s, v nekaterih ponudbah pa je hitrostna omejitev postavljena še nižje od tega, kar omrežje omogoča. Verjetno bo podobno pri 5G, morda pa se bo dalo tudi doplačati za »polno« hitrost. Dostopni čas, ki naj bi bil poleg višje hitrosti druga velika pridobitev nove tehnologije, je bil pri nekaterih testih dejansko zelo kratek, 7 ali 8 ms, pri drugih pa tudi okrog 50 ms. Vendar je tu vsaj pokazal potencial, kajti preizkus A1 ga še ni.

Naroči se na redna vsakotedenska e-poštna obvestila o novih prispevkih na naši strani.

Trenutno še nihče zares ne potrebuje takih hitrosti na telefonu, vendar v Telemachu pravijo »Nikoli ne reci nikoli.« Ne tako dolgo nazaj smo se pogovarjali o tem, da bi morali vsi imeti vsaj 30 Mb/s v fiksnih omrežjih, danes pa je priporočljiva hitrost raje sto megabitov ali več. Vseeno pa ne pričakujejo, da bi bil v Sloveniji sploh potreben 5G na visokih frekvencah, na t. i. milimetrskih valovih (nad 10 GHz), saj ni take gostote prebivalstva ali ljudi na javnih mestih. Povsem verjetno je, da se bo večina dogajala na frekvencah do 6 GHz, najbrž bo pas, na katerem operaterji testirajo to tehnologijo, eden glavnih. Poleg že obstoječih za LTE in 3G, in še nizkega, 700 MHz, kjer je bila nekoč analogna televizija. Ta bo v uporabi, ko ga Akos razdeli, na podeželju, za pokrivanje na čim daljše razdalje. Kakopak pa bodo tam hitrosti bistveno nižje, a verjetno še vedno zadostne za nadomestek fiksnih povezav.

Avtor Matjaž Ropret
mm
Matjaž že več kot desetletje in pol novinarsko pokriva tehnološki svet. Najprej na Radiu Slovenija, nato je na Delu od začetka leta 2009 do jeseni 2016 urejal redno tedensko prilogo Infoteh in pripadajočo rubriko na spletni strani. Zdaj je urednik Tehnozvezdja in hkrati glavni avtor na tej strani. Uporablja tiste naprave, ki se mu zdijo tehnološko dovolj napredne, uporabne in narejene z vsaj nekaj sloga, ne glede na znamko, operacijski sistem, platformo in ostale religiozne razloge.
Matjaž Ropret - prispevki
Brez komentarjev

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja