Verjetno ima marsikdo v podzavesti le še četverico velikih operaterjev, še posebej, če pomislimo na celoten sklop fiksnih in mobilnih storitev. Vseeno se še vedno borijo manjši ponudniki, med njimi podjetje Softnet, ki z operaterjem Omrežje pokriva območja Ajdovščine, Komende, Krškega, Trzina in nove ljubljanske soseske Brdo, v Izoli pa je prevzelo kabelskega operaterja Livade. Direktor podjetja Andrej Boštjančič je v pogovoru za Tehnozvezdje napovedal nadaljnjo konsolidacijo trga, toda to bo po njegovem mnenju odprlo dodatne možnosti za nišne ponudnike.
Že doslej so tovrstni ponudniki telekomunikacijskih storitev dobili nekaj priložnosti na odprtih širokopasovnih omrežjih (OŠO), ki jih je pred leti z javnimi razpisi gradila država in na katerih lahko operaterji gostujejo pod enakimi pogoji. Kot rečeno, je Omrežje na ta način prisotno v Krškem, medtem ko so se za sosesko Brdo v Softnetu odločili, da sami potegnejo kable, saj so videli določen potencial za pridobivanje uporabnikov pri tej novogradnji.
Kje vidijo svojo prednost pred večjimi, bolj uveljavljenimi in prepoznavnimi, ter lahko agresivnejšimi operaterji? »Absolutno smo lahko bolj fleksibilni kot veliki operaterji, ki imajo ponudbo v slogu A, B, C, D in nečesa vmes pri njih ni mogoče dobiti. Mi lahko za vsakega naročnika pripravimo prilagojeno ponudbo. Druga stvar pa je bolj oseben pristop k tehnični podpori, naročniki ne kličejo v klicni center, ampak neposredno dobijo dežurnega tehnika, ki ga morda že poznajo. Tisti, ki bo dvignil telefon, bo težavo lahko tudi rešil, ne zgolj »odprl zahtevka« in ga predal naprej, naročnik pa bo potem še nekaj dni čakal, da se bo tehnik oglasil pri njem. Prepričani smo, da je naš pristop bolj človeški.«
Veliki operaterji so v zadnjih letih veliko pozornosti usmerili v televizijsko storitev in predvsem naprave zanje. Vsak od njih je predstavil nov sprejemnik, ki omogoča še kaj drugega, ne zgolj gledanja televizije, denimo upravljanje naprav pametnega doma, igranje iger in še kaj. Dodajali so tudi programe in pretočne storitve. Boštjančič na tem področju ne čuti kakšnega zaostanka. »Televizijski signal zlahka prevzamemo, tudi za avtorske pravice oz. pogodbe z izdajatelji programov se lahko neposredno dogovarja vsak operater, ki ima vsaj tisoč naročnikov. Imamo lastno platformo za IP TV in trdim, da je naša storitev enako dobra ali boljša kot pri večjih operaterjih, tudi stranke so zadovoljne. Pri televiziji imamo še to fleksibilnost, da lahko ponudimo tako IP TV kot DVB-C. Za ogled z zamikom je namreč IP TV precej bolj primeren kot rešitev z aplikacijo, kjer je običajno v uporabi način prenosa podatkov unicast (vsak gledalec dobiva svoj podatkovni tok, op. a.). Vendar so določeni gledalci, ki so bolj navajeni na DVB-C.«
Boštjančič zatrjuje, da ne njihov cilj ni postati velik operater. Kot pravi, se da s pokrivanjem določenih niš lepo poslovati in ohranjati omenjene konkurenčne prednosti malega ponudnika. Na podoben način delujejo na področju mobilne telefonije, kjer Softnet nagovarja predvsem poslovne uporabnike, večinoma mala in srednje velika podjetja, nekje do 200 zaposlenih. »Stranke pridobivamo zato, ker jim lahko oblikujemo prilagojene pakete, damo jim kartice SIM na zalogo, ki jih v podjetju sami vklapljajo, in podobno. Veliki operaterji za velike stranke zelo dobro poskrbijo. Pri srednje velikih ali malo manjših podjetjih pa se njihova vnema nekoliko izgubi,« situacijo na trgu opisuje direktor Softneta. Osredotočeni so sicer pretežno na ponujanje storitev v mednarodnem prometu, torej so zanimivi predvsem za podjetja, katerih zaposleni veliko potujejo, komunicirajo s tujimi partnerji, ali imajo predstavništva v tujini. Zato so se v Softnetu v zadnjem letu priključili stičišču ameriških internetnih ponudnikov DE-CIX New York, na podoben način so povezani tudi v Aziji. V tujini pa tudi sami iščejo posle, nedavno so prevzeli upravljanje telekomunikacijske infrastrukture v nakupovalnem središču East Gate Skopje, največjem v Severni Makedoniji.
Manj velikih in (znova) več malih
»Konsolidacija bo šla na dva ali tri operaterje, zraven pa bo obstajali še določeni nišni. Ob zdajšnjem finančnem položaju večine operaterjev na trgu se bo zagotovo zgodila še kakšna združitev ali umik katerega od zdajšnje velike četverice. Na Hrvaškem in ponekod drugod se je to že zgodilo, tudi v Sloveniji se bo. Takrat se bo odprlo tudi več prostora za manjše operaterje, ki bodo morda s svojimi ponudbami nagovarjali zgolj nekaj odstotkov trga, toda to je zanje lahko že dovolj, pa tudi za pestrost ponudbe,« prihodnost vidi Boštjančič. Resnici na ljubo o tovrstni konsolidaciji ugibamo in pišemo že vsaj deset let, a se doslej ni zgodila.
Za ponujanje mobilne telefonije v Sofnetu gostujejo na omrežju Telekoma Slovenije. Boštjančič se sicer ne strinja povsem z našo oceno, da prav veliko izbire navidezni operaterji (MVNO-ji) nimajo, saj le še HoT gostuje pri A1, vendar priznava, da razen Telekoma ostali operaterji niso bili posebej zainteresirani za njihovo gostovanje. Ker ponujajo storitve v omrežju še vedno največjega infrastrukturnega operaterja, so v zadnjem času tudi sami implementirali nekatere Telekomove tehnološke novosti, kot so VoLTE, VoWiFi in eSIM. Še posebej za slednjo je sogovornik prepričan, da lahko spremeni marsikaj. »Ljudje še niso ugotovili, da je to izjemno praktična rešitev, ker ne rabiš več fizične kartice. Sploh za poslovne uporabnike in turiste bo to zelo uporabno, ker jim bomo lahko po elektronski poti poslali kodo in bo to to. Tako bo mogoče na spletu opraviti celoten proces prodaje in izdaje kartice.«
Glede tehnologije 5G odgovarja, da bo uporabna za marsikaj, od zabave do telemedicine, uporabe v pametnih mestih, tovarnah in še kje. Pričakuje, da jo bodo infrastrukturni operaterji kmalu omogočili tudi ponudnikom storitev, kot je Softnet. »Če tehnologijo držijo zase in na nas gledajo kot na konkurente, je njihova miselnost napačna. Navidezni operaterji smo dodaten prodajni kanal in odličen vir uporabnikov in prihodkov. Zelo redko tekmujemo z velikimi tam, kjer so oni močni, temveč pretežno na področjih, ki jih oni zanemarjajo in se jim ne zdijo vredna ukvarjanja.«
Naslovna fotografija: Barbara Reya
Brez komentarjev