Kljub očitnim prednostim storitve, katere praktični preizkusi so tik pred zaključkom, pa ni še jasno, ali bo to postala ena izmed storitev, ki jih krije zdravstveno zavarovanje.
O možnostih telemedicine govorijo že najmanj od uvajanja mobilne telefonije tretje generacije (3G), vendar se vsakič ponovno pokaže, da ovire niso v omejitvah tehnologij, temveč drugje. Novosti v zdravstveni sistem ni mogoče uvesti čez noč. Uporabiš lahko izkušnje drugih, kupiš programsko osnovo ter medicinske naprave (tipala), oblikovanja kliničnih poti, pridobivanja ustreznih delovanj, preizkušanja ter morebiti najbolj pomembno, vključevanja v obstoječ zdravstveni sistem, pa ne moreš ne kupiti, ne prekopirati. To razumem, a vseeno se mi zdi, da razvoj storitev, ki naredijo življenje bolnikov ali starostnikov udobnejše, hkrati pa blagodejno vplivale na zdravstveno blagajno, poteka prepočasi. Razlog je tudi v pomanjkanju tekmecev, saj se resno z njimi ukvarja Telekom Slovenije, drugi operaterji pa po mojem vedenju ne. Morda se motim, zagotovo mi bodo z veseljem povedali. Dati ljudem v roke telefon ali pametno uro oziroma zapestnico z možnostjo poklicati zdravnika, ko je pač ta na voljo ali pa popusti na naročnino za zdravstvene storitve zasebnih ustanov, pač ne sodi v kategorijo e-storitev.
Za e-oskrbo sem prvič slišal pred dvema letoma, ko so zaključevali s pilotskim projektom. Pol leta kasneje so jo že ponujali uporabnikom, lani sklenili sodelovanje z nekaj občinami, ki svojim starejšim občanom subvencionirajo naročnino ter napovedali vključitev vsega potrebnega, da bo omogočala tudi zaznavo padca izven doma nadzorovane osebe. Leto dni kasneje še ne deluje, so pa tik pred tem, da bo. Ves ta čas je bilo govora tudi o storitvi za bolnike s kroničnimi boleznimi, a so potrebovali več kot dve leti, da so proti koncu testi pri več kot stotih bolnikih z eno od štirih podprtih kroničnih bolezni. Ne vemo pa, kaj bo potem, kajti na Telekomu nam niso znali povedati, ali jo bo država uvrstila med zdravstvene storitve, za katere bolnikom ni treba dodatno plačati.
Telekomova storitev e-zdravja je ločena od e-oskrbe, lahko pa je njena nadgradnja. Je popolnoma samostojna, bolnik dobi tablični računalnik, bodisi se odloči pametni telefon namesto te, aplikacijo ter potrebna tipala medicinske kakovosti. Pametne ure in zapestnice so se sicer dokazale kot odlične za prepoznavo, kdaj uporabnik pade, vendarle so se težave pokazale drugje. Naj si bodi nadzor kronične bolezni ali oskrba na daljavo, uporabniki so večinoma starejši, ti pa dostikrat čutijo odpor do novih tehnologij. Uporaba tipal mora biti čim bolj preprosta, njim razumljiva ali pa morajo delovati, ne da se jih sploh zavedajo, kot so na primer infrardeče kamere v sobi za prepoznavo padca, predvsem pa ne moremo pričakovati, da ne bodo pozabili vsak večer polniti naprav. Zato se pametne ure kljub naporom izdelovalcev, med drugim tudi Appla, niso izkazale in večino storitev za prepoznavo padcev uporablja obeske, katerih baterij ni treba menjati nekaj let. Druge naprave pa so ves čas povezane z električno napeljavo, operater v nadzornem središču pa vsak trenutek vidi stanje baterije, pa tudi v kakšnem stanju so.
Ne samo, da mora bolnik znati živeti s kronično boleznijo, redno mora obiskovati zdravnika, pa lahko kljub temu pride do zapleta, ko je potrebna takojšna pomoč. Storitev je razdeljena na štiri dele, po vsako za eno od podprtih bolezni. Kronično povišan krni tlak (hipertenzija), sladkorna bolezen, kronično srčno popuščanje in astma (KOPB). Bolniku uporabo storitev predlaga (predpiše) zdravnik, glede na svojo bolezen pa poleg tablice dobi še ustrezna tipala (medicinske merilnike). To so lahko merilnik krvnega sladkorja (s testnimi lističi), tehnica, merilnik krvnega tlaka, EKG, spirometer (merilnik pljučne kapacitete) in merilnik kisika v krvi (oksimeter). Aplikacija, kot programska oprema za računalnik v asistenčnem središču je kupljena in ustrezno prilagojena, uporabnika obvesti o potrebni meritvi in ga tudi vodi skozi postopek. Pridobljen podatek ta vpiše vanjo, takoj pa je na voljo tudi na zaslonu ustrezno usposobljenega operaterja. Nadaljnji koraki so odvisno od meritve. Če je običajna, se ne zgodi nič, drugače pa se lahko v komunikacijo (možen je tudi video klic) vključi zdravnik ali pa celo pošljejo reševalce. Le v primerih nenormalnih meritev se podatki prenesejo tudi v elektronski karton bolnika. Drugače pa so skrbno varovani. Tablica je v sistem povezana preko navideznega osebnega predora (VPN), vsi podatki pa so v skladu uredb in šifrirani, da jih nepooblaščeni ne morejo videti.
Bistvo storitve je povečati udobje bolnikom, saj tem ni treba čisto za vsako malenkost obiskati zdravnika, posledično pa so manj obremenjeni tudi drugi zdravstveni delavci. Je pa to »dodatna« prednost, glavna je namreč pravočasna zaznava morebitnih prvih znakov težav, s tem pa preprečevanje hujših zapletov ali celo smrti bolnika. Prednosti storitve so znane, vprašanje pa je, če jih vidi tudi zavarovalnica. Če bo storitev plačljiva, potem bo operater težko zbral dovolj veliko število uporabnikov ter hkrati ohranil kolikor toliko normalno ceno. Zato težnja, da bo vključena med storitve, ki jih krije zavarovanje. Verjetno bo marsikaj odvisno tudi od cene storitve, ki jo lahko operater milo rečeno postavi prek palca, ker na trgu nima tekmecev. Pomanjkanje teh sem omenil pred dvema letoma, pa tudi lani, zato me zelo zanima, kaj bo ob letu osorej.
Brez komentarjev