Telefonska prihodnost brez odprtin in tipk?
Matjaž Ropret 29. januarja 2019 ob 06:43

Imeni Vivo in Meizu v Sloveniji ne pomenita veliko, toda še posebej prvi je že nekaj časa pravi pionir pri pametnih telefonih. Lani je kot prvi vgradil v telefon podzaslonski čitalnik prstnih odtisov, zdaj pa z modelom Apex 2019 to prepoznavo širi na skoraj celotno površin zaslona. Toda telefon je še bolj zanimiv zaradi skoraj popolne odsotnosti priključkov, odprtin in tipk. Pa sploh ni prvi, za kakšen dan ga je prehitel Meizu Zero. Je to poskus kitajskih povzpetnikov pridobiti pozornost ali prihodnost, pri kateri ju bodo posnemali tudi vsi ostali, uporabniki pa ne bomo imeli pravice glasovanja?

Kar nekako samoumevno se nam zdi, da ima elektronska naprava z baterijo neke vrste odprtino, kamor se vtakne kabel za polnjenje. Toda proizvajalci družno že nekaj časa nakazujejo, da so jim USB-ji in ostalo v napoto. Vsi skupaj si prizadevajo za naprave, pri katerih bo vse potekalo brezžično. Lahko bi rekli, da se je začelo z izgonom izhoda za slušalke (3,5 mm). Ta proces še ni končan, določeni proizvajalci ga še ohranjajo, drugi v določenih modelih, so pa taki (Apple, Google, …), ki so se mu popolnoma odrekli. Za »staromodne« prilagajajo ali prodajajo prilagojevalnik (adapter), še bolj pa poskušajo ljudi navaditi na prenašanje zvoka čez bluetooth.

Vivo Apex 2019 ima namesto USB-C ali kakšnega drugega podobnega vhoda na zadnji strani magnetni priključek, kamor se »prilepi« kabel za polnjenje ali prenašanje podatkov. In ko bo, če bo prevladala taka rešitev, verjetno žične možnosti priklopa slušalk ali zvočnika ne bo več. Edino, če bo na mizi kakšna priključna postaja, v katero bo sedel telefon. Povsem možno bi bilo tudi, da niti takega priključka ne bi bilo, kot ga ni pri mobilniku Meizu Zero, ampak bi se telefon polnil samo brezžično oz. induktivno, podatki pa bi se pretekali izključno po zraku. Polnjenje Qi navsezadnje zdaj lahko poteka že pri 15 W, kar je hitreje od še nedolgo tega standardne hitrosti žičnega polnjenja. Celo Huawei Mate 20 Pro, ki podpira tako hitrost brezžičnega polnjenja, se kljub veliki kapaciteti baterije na ta način napolni zgledno hitro. Jabolčni telefoni s tem sploh nimajo težav, čeprav podpirajo zgolj polovično zmogljivost polnjenja (7,5 W), saj so kapacitete njihovih baterij konkretno manjše kot pri večini androdnih mobilnikov.

Tudi luknjice za zvočnike utegnejo počasi izginiti. Že več poskusov v to smer smo videli v zadnjem času. Xiaomi je pri prvem Mi Mix za zgornji zvočnik, tisti za pogovarjanje, povsem izpustil in zvok ustvarjal z vibriranjem naprave oz. zaslona. Nekaj podobnega, kot pri televizorjih A1 počne Sony. Rezultat ni najboljši, toda te tehnologije vseeno ne gre odpisati. Pri že omenjenem Mate 20 Pro zvok prihaja kar iz priključka USB-C in zdaj Vivo Apex 2019 ter Meizu Zero, govorice pa omenjajo še druge prihajajoče telefone, posnemata Xiaomijevo rešitev z vibriranjem zaslona tudi za glavni zvočnik. Tako ostaja samo nekaj mikroluknjic za mikrofone. Seveda vse skupaj nima niti najmanjšega smisla, če izdelek ni stoodstotno vodotesen (vsaj po standardu IP68, če ne boljšem).

Še bolj zanimiva je situacija glede sprednjega fotoaparata. Širjenje zaslona do (skoraj) skrajnih meja ohišja spodbuja razmišljanje o različnih pristopih, ki sicer morda zanemarjajo ergonomijo glede tipkanja na zaslonsko tipkovnico, toda vsebina je kralj. Čim večja diagonala zaslona, toliko bolje, si mislijo snovalci telefonov. Prva in najbolj očitna obvoznica pri zasledovanju ideala »ekran do roba« je zareza. Poznamo jo od Essential Phona in iPhona X naprej in se je lani hudo razpasla. V različnih oblikah in formah, toda princip je bil povsod isti. Letos jo utegne v marsikaterem telefonu nadomestiti izrez, luknja v zaslonu. Kot jo ima Honor View 20 in kot jo bodo, menda eden celo dvojno, imeli telefoni iz družine Galaxy S10. Vrnili so se, vsaj za kratek čas, tudi drsni telefoni, vendar ne pričakujem, da bi to spet postal trend. Vivo in z njim povezani Oppo (skupaj z Oneplusom sta del kitajskega koncerna BBK Electronics) sta lani eksperimentirala še z (motoriziranim) izskočnim mehanizmom, da je bil fotoaparat med običajno uporabo skrit in je pogledal na plano samo takrat, ko je bilo nujno. In pa še eno domislico so pri Vivu nedavno dali na trg. Telefon Nex Dual Screen, pri katerem je tudi na zadnji strani zaslon, da tako sprednji fotoaparat sploh ni potreben. Pri Apex 2019 pa so kar opustili narcisoidni fotič. Mene ne moti, tako redko ga uporabljam, da bi zlahka preživel brez, za koga drugega pa bi bilo selfijevsko fotkanje na slepo prava katastrofa.

Dejstvo, da v marsikateri fon ne moremo več vstaviti pomnilniške kartice, smo tudi že (s stisnjenimi zobmi) sprejeli. Z večanjem osnovne kapacitete vgrajene shrambe na 128 GB in več, v bistvu daleč čez potrebe večine kupcev (moj primarni ima 64 GB, od česar je v času pisanja zapolnjena dobra polovica), je argument o dodatni kartici prav tako že malo zgodovinski. Zagotovo pa bo (marsi)koga zabolelo, da niti klasične »simke« ne bo več mogel uporabiti v telefonu. Kot kažeta »kitajca« in kar bi že dolgo rad dosegel Apple, je prihodnost, osnovana na tehnologiji e-SIM. Čip za digitalne kartice pomeni več nadzora nad uporabnikom.

In še zadnja reč, ki jo Vivo in Meizu prav tako pošiljata na smetišče zgodovine, so tipke. Nobene ni ob strani ali kjerkoli drugje na omenjeni dvojici telefonov. Ne za vklop ali izklop, ne za glasnosti, še manj za kakšnega nepotrebnega in neuporabnega navideznega pomočnika.

Kitajskim podjetjem je zadnje čase treba priznati izvirnost in drznost. Obojega premorejo v veliko večjih dozah kot vodilni proizvajalci telefonov, kar je po svoje logično in podobno kot v vseh panogah. Tisti na vrhu so vedno previdni. Raje se gre ziheraštvo, da jih prehitri skoki v nekaj nepreverjenega ne pokopljejo. Dokler ni prepozno in jih tak skok pokoplje še hitreje (Nokia). Kakšen vpliv pa bo to imelo, si ne upam napovedovati. Tudi ne bi sodil prehitro, kaj vse tak telefon brez odprtin in večine poznanih elementov prinaša. Lahko je popolna muka za uporabo, lahko je osvoboditev, kot so slušalke brez kablov ali kot je bilo tipkanje po zaslonu na dotik, ki pa so se mu mnogi kljub temu še leta upirali. Tudi v avtih se je izkazalo, da ni najbolje, če se vse preseli na zaslon, ampak je kakšen gumb še vedno dobrodošel in bolj priročen. Enako mnogi pravijo za pralne stroje in še kakšno drugo napravo. Skoraj neizbežno pa je, da bomo enkrat v prihodnje, ne pa še čisto takoj, nehali priklapljati telefone na kable.

Naroči se na redna vsakotedenska e-poštna obvestila o novih prispevkih na naši strani.


 

Avtor Matjaž Ropret
mm
Matjaž že več kot desetletje novinarsko pokriva tehnološki svet. Najprej na Radiu Slovenija, nato je na Delu od začetka leta 2009 do jeseni 2016 urejal redno tedensko prilogo Infoteh in pripadajočo rubriko na spletni strani. Zdaj je urednik Tehnozvezdja in hkrati glavni avtor na tej strani. Uporablja tiste naprave, ki se mu zdijo tehnološko dovolj napredne, uporabne in narejene z vsaj nekaj sloga, ne glede na znamko, operacijski sistem, platformo in ostale religiozne razloge.
Matjaž Ropret - prispevki
Brez komentarjev

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja