Tehnološki velikani so bili v drugem četrtletju tiskarne denarja
Matjaž Ropret 28. julija 2021 ob 09:29

Ameriška tehnološka podjetja so objavila finančne rezultate za letošnje drugo koledarsko četrtletje (njihovo fiskalno leto se sicer pogosto ne ujema s koledarskim) in nekateri od teh gigantov so zabeležili rekordno visoke prihodke in dobičke. Med pandemijo poslovanje IT-podjetij cveti, pa naj se obenem borijo s pomanjkanjem sestavnih delov in še čim.

Največji zmagovalec tega obdobja je AMD. Proizvajalec procesorjev za osebne računalnike in grafične kartice je predvsem z novo generacijo procesorjev Ryzen in Radeon dosegel kar 99-odstotno rast prihodkov v primerjavi z enakim lanskim obdobjem. Res lanski april, maj in junij niso bili najbolj prijazni meseci, pa vendar se svet tudi takrat ni zares ustavil. Tako je od lanskih malo manj kot dveh milijard dolarjev prihodkov AMD letos prišel na 3,85 milijarde (3,26 milijarde evrov). Še bolj nora je rast čistega dobička. Namreč kar za 352 odstotkov s 157 na 710 milijonov dolarjev (601 milijon evrov).

Letos so predvsem proizvajalci prenosnikov končno posvojili AMD-jeve procesorje tudi v svojih ključnih modelih, medtem ko so jih še lani pretežno ponujali v nišnih izdelkih. Prehod na procesorje tega proizvajalca, ki so v večini lastnosti prehiteli večnega tekmeca, se kajpak pozna na Intelovih rezultatih. Ta je z 19,6 milijardami dolarjev (16,6 milijardami evrov) prihodkov in 5,1 milijarde (4,32 milijarde evrov) čistega dobička izenačil lanske številke. Te so še vedno bistveno višje kot konkurentove in nikakor slabe, navsezadnje računalniki z Intelovimi procesorji še naprej prevladujejo, in še toliko bolj strežniki. Enajsta generacija procesorjev Core se je tudi izkazala za precejšen napredek v primerjavi z deseto. Medtem je Intel napovedal, da bo v prihodnjih letih končno prešel na 7 nm in še bolj napredne proizvodne procese. Začel pa bo tudi izdelovati procesorje z arhitekturo Arm za Qualcomm. Preden je vodenje podjetja prevzel Pat Gelsinger ni bilo govora, da bi Intelove tovarne delale še za koga drugega.

Pričakovanja analitikov in Wall Streeta so poleg AMD-ja presegli še Alphabet (Google), Apple, Microsoft in Nvidia. Slednja, na področju grafičnih kartic največja tekmica AMD-ja, je zabeležila 84-odstotno povečanje prihodkov, na 5,6 milijarde dolarjev (4,74 milijarde evrov). In kar 109-odstotno povečanje dobička, na 1,9 milijarde dolarjev (1,6 milijarde evrov). Kar pa ni šlo samo na račun igričarjev, ampak tudi rešitev za podatkovne centre, avtomobilizem in drugo.

Pri Applu so poznavalci pričakovali več prodanih iPhonov, pa tudi dobre rezultate v drugih pomembnih segmentih, a je najvrednejša korporacija na svetu znova uspela iti še više. Skupni prihodki so dosegli 81,4 milijard dolarjev ali skoraj 69 milijard evrov. To je 36 odstotkov več kot lanskih malo manj kot 60 milijard. Čisti dobiček je znašal 21,74 milijard dolarjev (18,41 milijard evrov) in je bil skoraj dvakrat višji kot v lanskem drugem trimesečju. Za primerjavo – celo proračun Republike Slovenije znaša nekaj več kot 11 milijard evrov.

Skoraj polovica vsega, 39 milijard in pol, je iz naslova prodaje iPhonov. Linija iPhone 12 gre tudi v mesecih, ko se že bliža predstavitev naslednikov, še vedno zelo dobro v promet. Apple ima tako široko uporabniško bazo, da z modeli, pri katerih uporabniki vidijo lep napredek v primerjavi s tem, kar imajo, vedno uspe prepričati množice.

Lepo rast je prikazala tudi kategorija ur, pametnih in drugih pripomočkov, medtem ko Mac ni tako močan, kot bi glede na neverjetni procesor M1 pričakovali. Prihodki s tega naslova so se povečali zgolj za malo več kot milijardo (iz 7,1 na 8,2), kljub domnevno velikemu povpraševanju. Povsem mogoče je, da Apple zaradi pomanjkanja polprevodnikov preprosto ni mogel zagotoviti takih količin, kot bi jih lahko prodal.

Microsoft je prihodke povečal za 21 odstotkov na 46,2 milijard dolarjev (39,1 milijard evrov), čisti dobiček pa za 47 odstotkov na 16,5 milijard dolarjev (14 milijard evrov). Zanimivo, da k rasti niso skoraj nič prispevali operacijski sistem Windows, igričarsko področje (Xbox) in naprave Surface. Ključne so bili namreč rešitve za poslovno uporabo, omrežje LinkedIn in oblačna infrastruktura Azure, ki je dosegla 51-odstotno rast.

Naroči se na redna vsakotedenska e-poštna obvestila o novih prispevkih na naši strani.

Google je morda še najbolj presenetil. Dosegel je namreč rekordne oglasne prihodke, saj jih v primerjavi z lani skoraj podvojil tako na spletnih straneh kot na Youtubu, ogromno pa je tudi povečanje v iskalniku. Skupaj je oglaševanje predstavljalo dobrih 50 milijard dolarjev prihodkov, v celoti pa jih je Google dosegel malo manj kot 62 milijard dolarjev (52,50 milijard evrov). Tistih preostalih 12 milijard korporacija zasluži z oblačnimi storitvami (približno polovico) in z ostalimi storitvami pod dežnikom Google.

Naslovna fotografija: DepositPhotos

Avtor Matjaž Ropret
mm
Matjaž že več kot desetletje in pol novinarsko pokriva tehnološki svet. Najprej na Radiu Slovenija, nato je na Delu od začetka leta 2009 do jeseni 2016 urejal redno tedensko prilogo Infoteh in pripadajočo rubriko na spletni strani. Zdaj je urednik Tehnozvezdja in hkrati glavni avtor na tej strani. Uporablja tiste naprave, ki se mu zdijo tehnološko dovolj napredne, uporabne in narejene z vsaj nekaj sloga, ne glede na znamko, operacijski sistem, platformo in ostale religiozne razloge.
Matjaž Ropret - prispevki
Brez komentarjev

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja