Smučanje ostaja priljubljena zimska dejavnost, muhastim zimam navkljub. Ponudniki marsikaj rešujejo s tehnologijo in kot trdijo v podjetju Mastercard, ki je naročilo študijo o tem, se bodo v prihodnje še bolj zanašali na tehnološke rešitve. Tako za zagotavljanje primernih razmer kot za čim boljšo »uporabniško izkušnjo«, kot radi rečejo. Pri slednji je v ospredju enotna brezstična kartica.
Na nedavnih tekmah svetovnega pokala v Kitzbühlu so bolj ali manj opustili gotovinsko plačevanje. Letos so namreč obiskovalci lahko prvič uporabili hibridne brezstične kartice izdelovalca LAKS Pay, ki na enem kosu plastike združujejo plačevanje (hrane, pijače in ostalega), smučarske vozovnice, hotele in javni prevoz. Kartico Ski2Pay, ki v bistvu združuje Mastercard in smučarsko karto, je mogoče uporabiti v preko 100 smučarskih letoviščih in hotelih po vsem svetu. Med Sloveniji bližnjimi sta navedeni smučišči Mokrine in Osojščica.
Naslednje področje tehnoloških inovacij je preprečevanje poškodb pri smuki. Vemo, da je današnja oprema večine smučarjev precej drugačna kot pred desetletjem ali dvema, strokovnjaki pa pozivajo k nadaljnjemu tehnološkemu napredku za zmanjšanje tveganj. Med temi elementi so napredna zaščitna oprema, ki zmanjšuje tveganje zvina hrbtenice, in smučarske zračne blazine. Tekmovalci v hitrih disciplinah jih že uporabljajo, različice za množično uporabo pa so še v razvoju. Seveda ne bo prišle prav le smučarjem, ampak nasploh pri gorništvu. In če je za vsakdanjo uporabo težko sestaviti nemoteča očala z dodano resničnostjo, je pri smučarskih precej lažje, saj so že v osnovi velika, del elektronike pa je lahko tudi v čeladi. Taka očala bi lahko smučarju prikazovala določene ključne informacije in statistiko, pri čemer mu ne bi bilo treba odvračati pogleda od proge oz. poti skozi gozd ali skalovje (pri turnem smučanju). Prototipe smo videli že pred leti, razvoj pa gre naprej, zato bo verjetno kaj takega kmalu na trgu.
Smučarska središča in šole se bodo oprle še na bolj sofisticirano obliko dodane in navidezne resničnosti. V namenskih simulatorjih bi namreč lahko tako začetnikom kot že dobrim športnikom pomagali k izboljšanju praktičnih veščin na progah. Poleg tega pa je mogoče danes zajemati veliko podatkov, jih obdelati s pomočjo umetne inteligence in nato smučarju povedati, kje in kako še lahko napreduje.
Brez komentarjev