Teclast F5: Ko bi bilo v trgovinah več takih prenosnikov
Matjaž Ropret 27. oktobra 2018 ob 07:04

S prenosniki je križ, proizvajalci nalašč omejujejo izbiro. Kdor hoče poceni računalnik, se mora zadovoljiti s takim, ki ga ni prav prijetno vsakodnevno prenašati naokrog. Kdor pa bi rad takega, ki gre lepo v torbo in se ga na rami ne čuti preveč, hitro pristane pri dvakratni ceni. Težko je sploh najti majhen prenosnik, ki stane manj kot tisočaka, pod petsto evri pa so sploh pretežno plastik-fantastik modeli s slabimi zasloni in počasnimi procesorji. Toda najde se kakšna izjema in v zadnjem času zanje skrbijo kitajska podjetja.

 

Teclast F5 sem pred časom že predstavil, zdaj pa je čas za končno razsodbo, ali je dovolj dober, da je vreden nakupa. Na kratko – definitivno. Če želiš daljši opis, pa ostani še kakšno minutko z mano. Mislim, da je vredno, ker takih prenosnikov res ni veliko. Ne bom trdil, da je najbolj super-duper, kar jih je mogoče najti, toda prav veliko primerljivih res ne poznam. To reč tehta vsega dober kilogram in gre res v vsako torb(ic)o. Komaj veš, da jo imaš s seboj. Obenem pa niti slučajno ni cenena, povrhu vsega še vrtljiva in stane manj kot tristo evrov (s kodo GBTROct06 ceno še dodatno znižaš na končnih 282 evrov, še prej pa izberi način pošiljanja Priority line, ker imaš potem zelo dobre možnosti, da pošiljke ne bo ustavila »carina«). Mogoče je zaslon z diagonalo 11,6 palcev premajhen za vsakdanjo uporabo, toda da se računalnik priključiti na večji monitor. V osnovi pa je tako ali tako namenjen prenašanju naokrog.

Ohišje tega računalnika je plastično, ampak trdno. Pa tudi kar elegantno. Linije so lepe in obdelava z napol svetlečo srebrno barvo daje pridih dražjega izdelka, kot je v resnici. Občutek pri tipkanju je topel, česar za mnoge aluminijaste »ultrabooke« ne morem trditi. Je pa mogoče zaradi majhnosti malce premalo prostora za počivanje dlani, ampak drugače niti ne more biti. Obračanje zaslona je presenetljivo gladko in robustno, pa tudi sicer je treba uporabiti več sile, da zaznaš kaj zvijanja. In še distančniki so tokrat precej lepše izvedeni kot pri prejšnjem »kitajcu«, tako da je vtis glede izdelave in izgleda res pozitiven. Še najbolj ceneni sta tipki za vklop in glasnost, drugače pa je to res fin in tanek prenosnik.

Marsikoga verjetno zanima tipkovnica. Da, angleški razpored ima. Če se mu ne moreš privaditi, bo treba najti nalepke s slovenskimi znaki. Še največji problem je v tem, da je tipka Enter nima dvojne višine, zato so č, ž,š razporejeni malo drugače, kot bi pričakoval in se res lahko motiš. Manjka tudi tipka oz. kombinacija tipk za posnetek zaslona (print screen). In osvetlitve žal ni. So pa tipke, čeprav rahlo majhne, čisto v redu. Malo cene zvok oddajajo, toda tipkanje daljših besedil ne predstavlja problema, hoda in občutka je nekaj, računalnik pa ne izpušča črk, kot se rado dogaja pri kakšnih cenejših modelih. S sledilno ploščico je podobno. Lepo je vkomponirana v celoten izgled in deluje moderno. Celo »natančne« gonilnike ima in omogoča precizno drsenje po oknih. Je pa treba za potrjevanje izbir malce pritisniti, pa še na pravi strani, najbolj nežni dotiki običajno niso dovolj.

Zaslon je, kot sem že omenil, najpogosteje največja hiba poceni računalnikov. Celo večja kot procesor. Tukaj pa je res več kot soliden. Polna visoka ločljivost je za to diagonalo več kot dovolj velika za res jasno sliko in še vidni koti so zgledni. Svetilnost ni vrhunska, vseeno pa še zadostna, da nisem naletel na situacijo, ko bi se na zaslon res slabo videlo. Večinoma pa ga imam lahko nekje na polovični svetlosti. Ni najbolj živahen ekran, ni pa niti anemičen. Lep, vendar ne spektakularen. Malce vleče na modro, vendar ne toliko, da bi bilo moteče. In ker se zadevo da obračati, je lahko v vlogi tablice ali prezentacijskega zaslona. Ne da bi to pogosto rabil, a že možnost, da naklon zaslona prilagodiš povsem po želji, je zelo dobrodošla. Sploh, kadar tipkaš na kolenih. Kar je s tem računalnikom precej udobno, saj je prijetno majhen.

Teclast F5
  • Oblika in izdelava
  • Zaslon
  • Opremljenost in delovanje
  • Trajanje baterije
  • Cena
3.5

Naj kupim?

Absolutno, brez pomišljanja. Ne poznam prenosnika, ki bi za zahtevano ceno ponujal več. In prav tako poznam izjemno malo poceni, a solidnih ultrabookov, kot je tale. Toplo priporočam.

S procesorji Celeron doslej ni bilo mogoče početi kaj dosti več kot brskati po spletu in gledati filme. Vse ostalo je potekalo precej počasi. Tudi zdaj montiranja videa ali modeliranja 3D na tem računalniku, tudi če bi bil priključen na gromozanski monitor, ne priporočam, ne glede na to, da je nova generacija procesorja približno polovico hitrejša od prejšnje. Se pa med vsakdanjo uporabo to pozna in celo za resno delo ta prenosnik nikakor ni neuporaben. Izključno z njim sem oddelal en sejem v tujini, kar pomeni, da nisem samo tipkal besedil in pošiljal e-pošte, ampak sem še obdeloval fotografije, urejal članke, odpiral obsežne dokumente in tako naprej. In res se da. Kakšno operacijo je treba malo počakati, je pa sistem ves čas relativno odziven, tako da uporabnik ne izgublja živcev, ker ne ve, ali se je računalnik namenil storiti zahtevano ali ne. K odzivnosti verjetno pripomore disk SSD. Mnogi prenosniki s Celeroni so bili prej opremljeni s počasnejšim bliskovnim pomnilnikom eMMC. Diska je 128 GB, kar se mi zdi dovolj za osnovne potrebe. Da pa se ploščico z SSD-jem vzeti ven in jo zamenjati za večjo, denimo 256 GB. Vendar kakšne posebne dodane vrednosti v tem ne vidim. Pomnilnika je 8 GB in to je tudi dovolj. Tako da je opremljenost tega računalnika res solidna. Na začetku je nek proces ves čas obremenjeval procesor, toda hitro sem ga odkril in nagajivi program odstranil, zato se je računalnik odtlej segreval samo pod največjimi obremenitvami, sicer pa je prijetne temperature in povsem tih.

Zmogljivosti, zaslon in velikost (majhnost) so torej v redu, toda hiba za ta denar mora biti. Drugače bi bilo prelepo in HP, Lenovo ter ostali ne bi imeli izgovorov, da ne ponujajo česa podobnega. Tu je šibka točka baterija. Majhna je in res ne zdrži dolgo. Več kot treh ur delovanja z enim polnjenjem mi ni uspelo doseči. Na srečo je polnilnik majhen in lahek ter se zato skoraj ne pozna, če je zraven v torbi. Vseeno pa je malo zoprno, če je treba pogosto iskati vtičnico. A vseeno, če je naloga tega prenosnika v tem, da ga imaš pri sebi in lahko z njim opraviš določene stvari, ki jih s telefonom ne moreš, potem pa spet pospraviš, bo baterije dovolj. In zanimivo je, da v načinu spanja skoraj ne porablja energije. Enkrat sem ga zbudil po skoraj enem tednu neuporabe in je vmes porabil dva odstotka baterije. Napajanje gre prek priključka USB-C, kar je fino, saj je ta univerzalen. Na žalost pa se pri Teclastu niso odločili za katero od splošno uporabljanih kombinacij napetosti in toka, saj ravno 24W (12V / 2A) moj »nadomestni« polnilnik ne pozna in zato tega prenosnika ne polni. Prav tako ga ne zunanje baterije za telefone (»powerbanki«), saj te večinoma dajo od sebe 18W. Zato na začetku vzbudijo upanje, da bo šlo, potem pa po nekaj sekundah obupajo. Če bi ga polnile, bi bila to izjemno priročna rešitev težave z baterijo.

Nabor priključkov na tem prenosniku je sicer malo hecen. Poleg tega USB-C, ki je uporaben tudi za druge namene, ne samo za polnjenje, so prisotni še microUSB, micro HDMI in čitalnik kartic microSD. Pa standardni izhod za slušalke. Priložen je pretvornik z micro na klasičen USB, ki deluje brezhibno. Z njim ključki in diski podatke prenašajo, kot je treba, ga pa ni dobro pozabiti doma. Tudi z micro HDMI gre slika na monitor ali TV brez upiranja. Celo v 4K 60Hz. V tej ločljivosti se pozna, da procesor, predvsem pa njegov grafični del, ni vrhunsko zmogljiv, vendar pa ne morem reči, da je neuporabno. Ni pa vse tako gladko, kot je sicer na zaslonu prenosnika. Čitalnik kartic prenaša datoteke hitro in je nedvomno dobrodošel, razen če še prisegaš na velike kartice (SD). Zna se zgoditi, da kakšna poceni naprava ne podpira brezžičnega omrežja na 5 GHz in hitrejšega protokola (ac), vendar ta na srečo ni med njimi. Prav lepe hitrosti sem dosegal v domačem in drugih wifijih.

Od zvočnikov nisem pričakoval kaj dosti, pa so me presenetili. Godejo lepše, z manj luknjami v frekvenčnem spektru kot pri marsikaterem bistveno dražjem prenosniku. Postavitev ob strani pa je tudi veliko primernejša kot spodaj, kot je zdaj postalo precej običajno, vsaj pri cenejših prenosnikih. Prav tako mi je všeč, da so vgradili fizično tipko za glasnost, saj to pride zelo prav, če je prenosnik obrnjen naokrog in tipkovnica spodaj, nedosegljiva za kombinacijo tipk. Je pa pozicija kamere v spodnjem desnem kotu milo rečeno nenavadna in temu primeren je bizaren kot slike. Ta pa glede kakovosti niti ni napačna, vsekakor se sogovorniki v Skypu niso pritoževali. Prednameščeni so Windows 10 Home z nekaj rahlo nadležnimi »zapečenimi« nastavitvami, kot je odpiranje Teclastove domače strani Chromu. Komur se da ukvarjati s tem, priporočam čisto namestitev operacijskega sistema. Tudi preizkusna namestitev Microsoftove pisarne je 32-bitna, zato jo je najbolje odstraniti in naložiti 64-bitno, če imaš naročnino na Office 365.

Rad imam take izdelke kot je Teclast F5. Dokazujejo, da je mogoče ponuditi nekaj prijaznega in uporabnega za dostopno ceno. Za lahke in tanke prenosnike tako ali tako ni najbolj nujno, da so izjemno zmogljivi. Dotični je dovolj hiter za običajno uporabo, dobro narejen, solidno hiter, ima lep zaslon in malo pomanjkljivosti v ostalih ključnih lastnostih. Edino resno težavo predstavlja kratko trajanje baterije. Vseeno pa je lahko dober, skoraj neopazen spremljevalec v nahrbtniku. Ali pa fina, moderna zamenjava za debel, težak in tehnično v vseh pogledih zastarel prenosnik.

Naroči se na redna vsakotedenska e-poštna obvestila o novih prispevkih na naši strani.


 

Avtor Matjaž Ropret
mm
Matjaž že več kot desetletje novinarsko pokriva tehnološki svet. Najprej na Radiu Slovenija, nato je na Delu od začetka leta 2009 do jeseni 2016 urejal redno tedensko prilogo Infoteh in pripadajočo rubriko na spletni strani. Zdaj je urednik Tehnozvezdja in hkrati glavni avtor na tej strani. Uporablja tiste naprave, ki se mu zdijo tehnološko dovolj napredne, uporabne in narejene z vsaj nekaj sloga, ne glede na znamko, operacijski sistem, platformo in ostale religiozne razloge.
Matjaž Ropret - prispevki
Brez komentarjev

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja