Tamron 150 – 500 mm: Zmagovalni kos
Alan Orlič 23. februarja 2022 ob 10:48

Kadar se v fotografiji lotimo izzivov v naravi, si slej kot prej zaželimo teleobjektiva. Dlje seže, boljši je. Če ima spremenljivo goriščnico, še bolj uporabno.

Klasične omejitve glede nizke cene, kvalitete in hitrosti veljajo tudi tu. Lahko izbirate med dvema od teh lastnosti, vseh treh hkrati ne boste mogli doseči. Tamron ima v tem območju kar nekaj orožja, a za brezzrcalne sisteme trenutno le enega, 150 – 500 mm f5-6.7 Di III VC VXD. Slednjega smo preizkusili na Sonyjevem fotoaparatu, saj je na voljo za bajonet FE, morda bo kasneje še v različicah za bajoneta Canon R in Nikon Z, vendar tega še niso potrdili. Objektiv je narejen za tipalo polnega formata, kar seveda pomeni, da ga lahko brez težav uporabite tudi na aparatih APS-C, kot sta Sonyjevi seriji A5xxx in 6xxx ali Nikon Z50, tam bo goriščnica od 225 do kar 750 mm.

Za začetek se posvetimo še malo marketniški latovščini oziroma kaj pomenijo vse oznake v imenu objektiva. Z Di III je mišljeno “Digitally Integrated III”, kar pomeni, da je objektiv v osnovi narejen za digitalne fotoaparate, rimska tri pa vse skupaj razširja na vsa manjša tipala, vključno z mikro 4/3. VC ali Vibration Compensation, po domače umirjevalnik slike, in ostane še VXD, Voice-coil eXtreme-torque Drive, drugače povedano ultrazvočni motor. Slednje pomeni predvsem tiho in hitro ostrenje. K temu dodajmo že standardno tesnjenje proti vlagi oziroma vremensko zaščito, ki ga bodo veseli predvsem ljubitelji narave in športa. Z maso 1,725 kg še zdaleč ni med lažjimi, zato je dodaten nosilec za stativ na objektivu več kot dobrodošel. Premer prve leče je 82 mm, dolžina zloženega objektiva pa relativno skromna, slabih 21 cm. Če ga primerjamo s podobnim Tamronovim objektivom za zrcalnorefleksne fotoaparate, 150 – 600 mm, opazimo kar nekaj lastnosti v prid novinca. Je lažji, krajši in ima manjši premer prednje leče, kar pomeni tudi cenejšo dodatno opremo v obliki filtrov. Če vas bega, da ima starejši model daljo goriščnico, brez skrbi, med 500 mm in 600 mm je 0,7-kotne stopinje po širini razlike.

Novinec ima še nekaj zanimivih možnosti. Goriščnico lahko zaklenemo na vsaki točki, na voljo je tudi poseben gumb, ki zaklene objektiv na najkrajši goriščnici, da se pri nošenju ne bi sam raztegnil. Trije gumbi na objektivu omogočajo izbiro med načinom delovanja umirjevalnika (v vseh ali samo v eni smeri, slednje pride prav pri sledenju), omejevalnikom ostrenja (celotno območje ali od 3 m dalje) ter preklopom med ročnim ali samodejnim ostrenjem. Zanimiva je tudi sama zgradba objektiva. Sestavlja ga namreč 25 leč v 16 skupinah, ki skrbijo, da je slika ostra tudi na robovih.

Čeprav je manjši in lažji, kot podobni drugi objektivi, boste njegovo težo pri uporabi še vedno pošteno čutili. Nastavek za stativ oziroma monopod je vsekakor na mestu, če želite fotoaparat s tem objektivom uporabljati za fotolov ali športne dogodke. Hitrosti ostrenja sicer nismo uspeli izkoristiti v polnem potencialu, saj je bil objektiv na fotoaparatu Sony A7 druge generacije (najnovejša je četrta), a tudi tu nismo našli nobenih pripomb. Presenetila sta ostrina slike, ki je ob odprti zaslonki dobra tudi na robovih, ter dokaj neopazno temnenje robov. Sicer danes večino teh napak odpravijo notranji algoritmi ali programi, a v tem primeru praktično ni potrebe.

Če gledamo le objektive za brezzrcalne fotoaparate, ima Tamron zelo malo konkurence in vsa je krepko dražja. Na eni strani Nikonov Z-objektiv 100 – 400 mm, na drugi Sonyev FE 200 – 600 mm, vmes Canonov 100 – 500 mm. Od vseh treh je s 1299 evri konkretno cenejši, več kot polovico od Nikonovega in le 40 odstotkov cene Canonovega. Nikon ga prekaša v svetlobni moči za približno 2/3 zaslonke, Sony le še za tretjino, medtem ko Canon zaostaja za slabo tretjino zaslonke. A slednje danes ne pomenijo več veliko, ker so tipala že toliko napredovala, da je občutljivost ISO 3200 ali višja uporabna brez večjih težav pri skoraj vseh novejših fotoaparatih. Tamronu je uspelo narediti spodoben objektiv in veseli ga bodo vsi, ki lovijo motive na velikih razdaljah. To je amaterskemu uporabniku tudi najbolj pomembno.

HVALIMO:
  • Ostrina do roba
  • Manjši in lažji od konkurence
  • Ugodna cena za tak »komad«
GRAJAMO:
  • Kljub manjši masi je še vedno precej težak
Avtor Alan Orlič
mm
Alan je s pisanjem člankov začel leta 1997 za revijo Moj mikro. Pokrival je programsko in strojno opremo, nazadnje predvsem digitalno fotografijo in vse, kar je povezano z njo. Članke je pisal tudi za druge medije, kot so Svet in ljudje, Joker in Delo. Trenutno si služi kruh kot informatik, ki upa na boljše čase za slovenske pisce tehnoloških člankov.
Alan Orlič - prispevki
Brez komentarjev

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja