Če kdo, potem so Angleži popolni izganjalci duhov. Dodajmo najstniško energijo in dobimo zabavno, nadnaravno in ravno prav srhljivo zgodbo.
Zgodba povzema zbirko Jonathana Strouda oziroma natančneje njegova prva romana The Screaming Staircase in The Whispering Skull. Približno v današnjem času, petdeset let po dogodku, poimenovanem »Problem«, odkar duhovi in prikazni ostajajo na tem svetu. Niso samo grozljivi. Kogar se dotaknejo, ta umre. Ker jih vidijo in ker jih lahko preženejo samo talentirani otroci z ustreznimi psihičnimi močmi, jih na dokaj nepošten način izkoriščajo detektivske agencije. Storitve bogato zaračunajo vse številčnejšim strankam, medtem ko otrojom dajo drobtinice. V nepoštenem svetu pogumna Lucy Carlyle (Ruby Stokes) po travmatičnem dogodku pobegne v London in moči združi z najstniškim lastnikom od odraslih neodvisne agencije Anthonyjem Lockwoodom (Cameron Chapman) in njegovim sarkastičnim kolegom Georgom Karimom (Ali Hadji-Heshmati). Življenje se jim zaplete, ko začnejo razkrivati zaroto, ki se skriva za izvorom »Problema«.
Če mislite, da gre za ponovno adaptacijo ameriških izganjalcev duhov, se motite. Nekaj elementov je morda podobnih, toda verige, magnezijeve bombice, sol in rapirji dokazujejo, da je angleški pristop do izganjanja manj znanstven in bolj v duhu tradicionalnega boja z nadnaravnimi silami. Prizori preganjanja duhov bežno spominjajo na podobne v legendarni seriji doktor Who, medtem ko ne boste prav veliko udarili mimo, če v Lockwoodu in Karimu vidite nadomestek za Sherlocka Holmesa in Watsona. Toda z bistveno razliko. Lockwood & Co ne želi biti vedno družini prijazna vsebina in za nadnaravne dogodke ne nudi vedno trde znanstvene utemeljitve ali jih povezuje z banalno zafrkancijo. Raje se opira na srhljivo pripoved, ki občasno ledeni žile, kar seriji daje edinstveno estetiko in več kot dovolj pristnosti.
To me je pritegnilo, saj nisem velik ljubitelj grozljivk. Podobno kot so me lani pritegnile serije Wednesday, Moon Knight ali Sandman. Vsaka od teh nekaj znanega in že videnega prikaže v ravno prav drugačni luči, da te zadrži pred zaslonom. Načini, kako nam avtorji podajajo zgodbo, občasni skoki v preteklost in prehajanje rdeče niti iz dela v del so razlogi, zakaj pozornost večji del 45 minutne epizode ne pojenje. Pomisliš že, da bo sledil dolgočasen (ali nepomemben) prizor, mašilo za doseganje zastavljene dolžine, pa se izkaže, da gre za pomemben del zgodbe. Noben prizor ni odveč in noben ni čisto brez pomena. Kaj pa liki? Ne zdijo se mi najbolj najstniški. Lucy izkazuje vso paleto čustev in gledalca kot oseba, ki je v London prišla zaradi doživete travme, gotovo pritegne. Lockwood je karizmatičen, impulziven in dvoumen, celo tako, da ga zlahka zamenjate za odraslo osebo. Kot tudi prezerljivega Goeorga. Videti so kot najstniki, toda obenem se obnašajo kot odgovorni odrasli. Ampak. Če se lahko po svetu sprehajajo duhovi in prikazni, potem so lahko tudi najstniki idealni.
Kaj: nadnaravna serija Lockwood & Co
Kje: pretočna storitev Netflix
Ocena: 4: Zaradi razmeroma dobre produkcije in predvsem napete zgodbe, na trenutke z odprtimi usti in nosom na zaslonu čakamo, kaj se bo zgodilo v naslednjem hipu.
Priporočilo: Na trenutke zelo napeto in miceno grozljivo ter uradno primeren za starejše do 12 let. Ampak nič takšnega, da bi morali z »gajžlo« otroke izpred zaslona poditi. Spremljanje pa zahteva dobro znanje angleščine, kar zna nekatere odvrniti.
Brez komentarjev