Tako naj bi rešili problem sočasnega polnjenja električnih vozil!
Marjan Kodelja 22. oktobra 2021 ob 06:53

Kritiki imajo »rahlo« prav, ko trdijo, da bi prehiter prehod e-mobilnost povzročil električne mrke. Omrežje pametnih polnilnic bi jih preprečilo, toda o njem moramo razmišljati in ga začeti graditi že zdaj!

Pomisleki so kajpada na mestu. Težave s preobremenjenostjo električnega omrežja se lahko pojavljajo kadarkoli, pa po cestah vozi razmeroma malo baterijskih vozil. Predstavljajte si, da poleti ob pasji vročini izpade električno napajanje v velikem mestu. Napako hitro odpravijo, a uporabniki elektrike ne morejo dobiti takoj. Če bi vklopili celo mesto, bi se na enkrat zagnale klimatske naprave, ki so hladile pregreta bivališča. Zaradi izpada elektrike niso delovale, a tudi niso bile izključene. Ker bi tolikšen skok moči v kratkem času povzročil ponoven izpad omrežja, je rešitev, vsaj kolikor je meni znano, postopno vklopljenje četrti za četrtjo. Podobno bi se zgodilo, če bi želeli v istem času polniti veliko število električnih vozil. Kar se bo znalo pripeti zvečer, ko se bo prebivalstvo pripravljalo na počitek in bo na omrežje priklopilo svoje jeklene konjičke. Daleč smo od tega, kajti še vedno se vozimo na fosilna goriva. Toda o tem moramo razmišljati že zdaj. Rešitev je namreč gradnja uravnotežene polnilne infrastrukture z veliko merico pameti.

Polnilno infrastrukturo bi poleg hitrih polnilnic, ki jih poznamo že zdaj, sestavljalo še večje število počasnih pametnih polnilnic. Hitre s trenutnimi močmi od 50 do 350 kW baterijo napolnijo do 80 odstotkov v 20 do 45 minutah, odvisno od njene kapacitete in moči polnjenja, vendar predstavljajo veliko obremenitev za lokalno okolje. Več jih postavijo na enem mestu, večja je obremenitev, zato jih je smiselno postavljati ob avtocestah, hitrih cestah oziroma povsod, kjer se vozniki zadržujejo krajši čas. Počasne polnilnice po domovih in na zasebnih parkiriščih podjetij, po drugi strani baterije polnijo počasi z močmi do 22 kW in zato manj obremenjujejo omrežje. Dokler jih ne bo preveč. Rešitev predstavlja njihov centralni nadzor ter prilagajanje moči polnjenja glede na razmere v električnem omrežju, želji uporabnikov po nižji ceni in podobnega. Poleg tega bi jih lahko ob prej določenih časih, na primer takrat, ko nikogar ni doma ali v primeru polnilnic podjetji ponoči, uporabljali tudi drugi vozniki.

Rešitev, ki jo bomo kot storitev »na ključ« kmalu ponudili na trgu, podjetja pa jo bodo lahko kupila ali najela, ima na voljo več nivojev upravljanja. To je nadaljnji korak k digitalizaciji družbe in ustvarjanja zelene brezogljične družbe. Tomaž Jontes, član uprave Telekoma Slovenije.

Telekom Slovenije in ELES sta skupaj s partnerji (Ngen, Etrel, Enio) razvila rešitev za učinkovito množično polnjenje vozil, ki je vodena na daljavo in ki zagotavlja stabilnost elektroenergetskega sistema. Rešitev je del zasnove celostnega razvoja infrastrukture za masovno polnjenje E8. Zasnova na prvo mesto postavlja ozaveščene uporabnike, ki podpirajo pogostejši in daljši priklop ter razumejo, da s počasnim polnjenjem na pametnih polnilnicah prispevajo k zanesljivemu delovanju omrežja in izkoriščanju energije iz obnovljivih virov. Kot vedno jim bomo morali zato nekaj konkretnega ponuditi, saj se redko kdo še obnaša »za narodni blagor«. Poleg priročne uporabe, hipne in zanesljive identifikacije, brez znanih težav raznolikih priključkov in kartic, še možnost vpliva na ceno energije. Če bomo želeli, bomo še vedno baterijo napolnili do »roba«, toda to nas bo stalo več od počasnega polnjenja med spanjem ali ko smo na delovnem mestu. Takrat bomo namreč lahko izkoristili razliko v ceni med nižjo in višjo tarifo električne energije in bomo nagrajeni, če bomo polnjenje na svoji polnilnici, ko je ne potrebujemo, omogočili drugim.

Ob dvigu cen električne energije, kakršnemu smo priča sedaj, lahko polnjenje skladno s konceptom E8, zagotavlja cene bistveno pod borznim povprečjem, aktivacijo odjemalcev in pospešeno elektrifikacijo vseh vrst vozil. mag. Uroš Salobir, ELES.

Baterijsko gnana vozila polnimo najceneje, če so na polnilnice priključena dlje časa, med polnjenjem pa zagotavljajo regulacijo proizvodnje in porabe električne energije. Ko v elektroenergetskem omrežju nastopi nepredvidena razlika med proizvodnjo in porabo električne energije, operater omrežja od izbranega ponudnika sistemskih storitev, kot je Ngen, zahteva pomoč pri uravnavanju ravnovesja v sistemu. Ponudnik sistemskih storitev za izravnavo uporabi svoje zaloge, lahko pa tudi električna vozila, ki so priključena na polnilnice in omogočajo daljinsko upravljanje moči polnjenja v razponu od trenutno razpoložljive minimalne do maksimalne moči polnjenja. Ali drugače rečeno. Polnilnica bo prilagajala moč polnjenja razmeram v omrežju in ga v skrajnem primeru za krajši čas celo prekinila, da bi na ta način izravnala špice v porabi.

Uroš Salobir iz Elesa (levo) in Roman Bernard iz podjetja Ngen.

Telekom Slovenije in ELES za upravljanje pametnih polnilnic uporabljata programsko opremo, s katero zagotavljata večnivojsko upravljanje moči polnjenja na daljavo. Dolgoročno bo ta infrastruktura lahko podpirala tudi zasnovo V2G (vehicle-to-grid), kjer bodo baterijska vozila delovala kot hranilniki električne energije, in jo bodo po potrebi tudi sproščala v omrežje.

Avtor Marjan Kodelja
mm
Marjan se s tehnološkim novinarstvom ukvarja od leta 1997 in v tem času je videl že mnogo stvari, ki se nikoli niso uveljavile ali pa so imele kratek čas trajanja. Začel je pri računalniški reviji Moj mikro in ter 2000 postal njen urednik. Veliko kasneje je bil urednik naprej tednika Stop in nato še tednika Vklop, trenutno pa kruh služi s pisanjem tehnoloških člankov.
Marjan Kodelja - prispevki
6 komentarjev
  • V našem splanem naselju imamo sedaj 1x mesečno mrk oz. odleti 1 faza, imamo nekaj toplotnih črpalk in 2 sončni elektrarni.Električnih avtov ni. seveda pa v nedeljo o 12-13 vse hiše startajo kuhanje, večinoma pa so to steklokeramike 3kW ipd. Če prav razumem bi lahko kupil avto, ga vštekal in potem bi nekdo krmilil ponjenje od nekje, varovalke nebi pa nič odletele. To je super. Kako pa se v tem primeru določi čas polnjenja baterije ? se čas podalša iz 8 ur na 8 in pol ali na 15. Če je to le za kakšne pol ure ali uro več, who cares, če pa bo to 2x je pa problem.

    • Ne določi se čas polnjenja posameznega avta, ampak se določa moč polnilnic (običajno skupna), ki je v tistem trenutku najbolj optimalna. Lahko se za nekaj časa pri določenih avtih polnjenje celo ustavi. Zato ni enoznačnega odgovora, za koliko se podaljša čas polnjenja oz. koliko odstotkov manj bo pridobil v npr. treh urah. Razlika bo lahko majhna, lahko pa tudi precejšnja, odvisno od okoliščin.

  • Kljub napovedanim visjim cenam elektrike, ima elektroavtolobi resitev za nizje cene. A torej gre, kaj za vraga pri vseh ostalih stroskih ki obremenjujeo drzavljane pa ne gre?

    • Če sem prav razumel, bo elektrika cenej za filat avte ko bodo ti pomagali ELESu. mogoče bi to šlo tud za toplotne črpalke. Takrat ko se kuha, pa ne gre. ne more se kuhat nedeljsko kosilo ob 5 popoldan :).

    • Gre, ker taki uporabniki pomagajo pri aktivnem uravnavanju delovanja eletroenergetskega sistema. Je pa vse skupaj še v pilotni fazi, koliko se bo tako polnjenje res poznalo na računu, je težko reči.

  • Če sem prav razumel, bo elektrika cenej za filat avte ko bodo ti pomagali ELESu. mogoče bi to šlo tud za toplotne črpalke. Takrat ko se kuha, pa ne gre. ne more se kuhat nedeljsko kosilo ob 5 popoldan :).

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen.