Najbolj relevantna domača storitev pretočnega videa Voyo bo s poletjem v paketih EON pri Telemachu, kar je še en dokaz, da bomo tudi v novi dobi hočeš nočeš navezani na operaterje.
Naročanje na kopico video storitev je finančno (pa tudi časovno in še v kakšnem pogledu) nevzdržno. O tem sva za Marjanom pisala že večkrat in situacija se kvečjemu poslabšuje. Za razliko od glasbe, kjer so ponudniki neodvisni od založb in se s slednjimi dogovarjajo za uvrstitev vsebin v katalog, pri videu naročniške storitve ponujajo korporacije, ki hkrati producirajo serije in filme. Navzkrižnega licenciranja vsebin je trenutno zelo malo, bistveno manj kot še pred nekaj leti, saj se je konkurenca izredno zaostrila in Amazon, Apple, Disney, Netflix, WarnerMedia ter ostali predvsem stavijo na ekskluzive. Če bi gledalci iste naslove lahko gledali še kje drugje, glavna vaba storitve odpade. Tako vsaj razmišljajo v teh podjetjih, čeprav seveda pri kinu ali televiziji z veseljem prodajo vsebino na čim več koncev. V internetnem okolju jih zanima samo neposredni zaslužek, veleprodaja kot da je postala smrtni greh.
Žrtve te poslovne politike s(m)o gledalci. Za dostop do želenih vsebin moramo biti naročeni na več pretočnih storitev in/ali kolobariti med njimi, kajti upam si trditi, da se veliki večini zdi pretirano plačevati več kot dve ali tri naenkrat. Nekatere, vendar še zdaleč ne vseh, se da »sosedsko« deliti, vsaj za zdaj še, lahko pa kmalu pride še doplačilo za to prakso. Slovenija je sicer mogoče nekoliko specifična. V Italiji, Nemčiji, Veliki Britaniji in še nekaterih večjih evropskih državah je še vedno zelo pomembna prizemna televizija (DVB-T), kar pomeni manjšo dominacijo operaterskih »trojčkov« in s tem več konkurenčnih ponudb samostojnega dostopa do interneta. Televizijskim programom, ki jih sprejemajo z anteno, nato gledalci dodajo še katero od storitev pretočnega videa, najsi bo Netflix, Amazon Prime Video, HBO Max, Apple TV+, Disney+, kakšna od lokalnih ali še katera od mogoče manj znanih. Slovenska realnost so združene storitve, o tem prav tako piševa že leta. Samostojna naročnina na internet pri operaterjih, ki jo sploh ponujajo, predstavlja bistveno slabšo vrednost, je namreč primerjalno dražja in ponuja nekajkrat nižje hitrosti.
S strategijo dodajanja pretočnih storitev ali njihovih vsebin – vsebine Voyo bodo pri Telemachu podobno kot s storitve Pickbox znotraj Videokluba in aplikacije EON, naročniki ne bodo dobili dostopa do ponudnikove aplikacije –, operaterji še bolj krepijo pakete in odvzemajo naročnikom še tisto malo razloga, da bi odpovedali naročnino. Vsak želi vsaj občasno za razvedrilo ali za večjo informiranost kaj pogledati, tudi tisti, ki vehementno trdijo, da »ne gledajo televizije« (vsak ponedeljek pa po možnosti natančno vedo, kaj se je dogajalo v resničnostnih šovih čez vikend). Poleg tega vsakdo rabi (hiter!) dostop do interneta, zato je trojček bolj ali manj neizbežen. HBO, Voyo in še kakšno podobno storitev pa večinoma vsebuje najvišji paket v operaterjevi ponudbi, ki ima verjetno že v osnovi najvišjo maržo, in zato bogatitev tako operaterju kot ponudniku vsebine koristi, za gledalce pa je s tem naročnina še bolj atraktivna, četudi je najdražja na ceniku. Vendar lahko preračun pokaže, da bi samostojno naročanje glasbe (A1 denimo v nekatere pakete vključuje Deezer, Telemach pa Tidal) in videa poleg enega od cenejših trojčkov na koncu dalo zelo podobno ali celo višjo ceno, pri čemer je internetna hitrost nižja, televizijskih programov manj in še kakšen bonbonček višjega paketa lahko izpade.
Samo še Netflix & co v paketih?
Predstavnike različnih telekomunikacijskih podjetij sem v neformalnih pogovorih v zadnjem času vprašal enako – Ali bodo v prihodnje pretočne storitve začele kar izpodrivati posamezne televizijske sklope in bodo programske sheme paketov sčasoma pretežno vsebovale »internetne« vsebine? Takemu scenariju nihče od sogovornikov ni pritrdil, vsi poudarjajo, da je televizija še vedno pomembna in bo tudi ostala, »streaming« pa bo vedno bolj pomemben del dodatne ponudbe. Lahko kot obogatitev in konkurenčna prednost v samih paketih, ali pa tovrstne storitve kot opcije, ki jih bodo naročnikom obračunali na isti položnici in morda tudi ponujali malce ceneje ali, kot je zdaj pogosta praksa, v različnih akcijah za nekaj mesecev zastonj.
Skratka, brez agregatorjev ne samo, da ne bo šlo, z njimi bomo verjetno še najceneje prišli skozi. Razen, če se spremenimo v puščavnike in se odpovemo vsemu skupaj. Edino možnost za kakšno spremembo vidim v tem, da bi država na nek način, lahko z odlokom regulatorja ali pa z vpisom pravice do hitrega interneta v ustavo, zapovedala operaterjem ponujanje samostojnega dostopa do interneta s solidnimi hitrostmi po razumnih cenah. Potem se lahko (marsi)kaj spremeni, do takrat pa so združene operaterske storitve naši najboljši prijatelji in hkrati najhujši sovražniki.
Fotografiji: Pro plus
- Ko moraš plačevati tri pretočne storitve, je dobro, če je vsaj ena zastonj
- KRATKI TEST Škoda Enyaq 85: Najboljši »električar« na Volkswagnovi osnovi, ki ga (verjetno) nikdar ne bom imel!
- Hekaton z novimi idejami razkril, kako razmišlja generacija Z
- Redmagic 11 Air z nekaj koraki naprej in vsaj enim nazaj
- Niso vedeli, kaj početi, pa so se lotili na prvi pogled nemogoče naloge!
Koliko pa se privarčuje če vzameš pretočno storitev preko operaterja namesto direktno pri operaterju ?
Kar se pa samostojnega interneta za ugodno ceno tiče pa se verjetno operaterji bojijo, da bodo njihovi uporabniki
namesto paketov vzeli rajši to.
Običajno te storitve kot opcije pri operaterjih stanejo enako kot neposredno pri ponudnikih, je pa za (marsi)koga priročno, da jih lahko plačuje skupaj z ostalimi storitvami, torej na isti položnici. Predvsem pa nekateri operaterji te storitve vključujejo v (višje) pakete, kjer pa si mora vsak sam preračunati in osmisliti vrednost vsega skupaj.