Tablice s Chrome OS se zdijo dobra ideja
Matjaž Ropret 25. januarja 2017 ob 11:31

Eden od Googlovih šefov je v začetku tedna napovedal, da v kratkem prihajajo tablice in križanci med prenosniki in tablicami z operacijskim sistemom Chrome OS. Temu so menda precej izboljšali podporo za dotikanje, saj je v osnovi prilagojen za klasične prenosnike s sledilno ploščico (ali miško) in tipkovnico. Glede na to, da so v korporaciji tudi zagotovili, da bodo vsi chromebooki od zdaj naprej podpirali androidne aplikacije, so chrometablice precej logičen korak.

Zdi se mi tudi, da bi to lahko bile zanimive in uporabne naprave in da bi utegnile spet pritegniti nekaj zanimanja za tablice. Glavna prednost pred androidnimi tablicami je seveda v pravem, namizniškem brskalniku. Chrome OS je pravzaprav v operacijski sistem razširjen spletni brskalnik. Že res, da tudi na androidu (pa tudi na Applovem iOS) teče brskalnik Chrome, ampak ta ni enak kot tisti na namizju. Kot tudi ni mobilni Safari ali Firefox. Za določena opravila, denimo vnašanje člankov v CMS, izpolnjevanje obrazcev, kakšne administrativne zadeve in še kaj je pač še vedno potreben brskalnik, ki se strani predstavlja kot »desktop«, možnost »zahteva za namizno spletno mesto« ne pomaga vedno. Po drugi strani pa so za nekatere vsebine bolj primerne aplikacije, recimo za pretočni video, za zemljevide ali za pisarno. Zato ima kombinacija pravega Chroma in androidnih aplikacij precej potenciala.

Seveda obstajajo okenske tablice in hibridi. Za produktivnost in združljivost z vsem mogočim softverom so zagotovo najboljša možnost. Je pa z njimi nekaj težav. Zahtevajo dokaj zmogljiv procesor in zadostno količino pomnilnika, da sistem Windows teče kolikor toliko zgledno, brez pretiranega zatikanja. To pa pomeni najmanj troje – debelejše tablice, krajše trajanje baterije in višjo ceno. Chrome OS je glede tega manj zahteven, zato lahko tudi cenejše naprave delujejo dovolj tekoče in imajo precej dolgo avtonomijo z enim polnjenjem. Tu so še tablice iPad Pro, ki so atraktivne in omogočajo marsikaj, vendar tudi njim, tako kot androidnim, manjka »pravi« brskalnik, pa niti približno niso dostopne širšemu krogu kupcev.

Videli bomo, kako se bodo dejansko obnesle androidne aplikacije na napravah s sistemom Chrome OS. Na svoj chromebook jih še vedno ne morem nameščati (vem, vem, lahko bi prešel na razvijalsko različico operacijskega sistema, pa ne bom, ker hočem videti, kako do tega pridejo običajni kupci), zato težko povem, ali tečejo enako hitro in gladko kot na pravih androidnih tablicah in telefonih. Če je vsaj približno tako, potem bi lahko tablice s Chrome OS ponudile kar atraktivno zmes okolja za zabavo in delo (mogoče še s kakšno dodatno tipkovnico in miško). Dopuščam tudi možnost, da me vse skupaj razočara, se pa veselim testiranja kakšne take naprave. In če bo Microsoft udejanjil svoje napovedi glede Oken za procesorje ARM, nas čaka pestra prihodnost glede prenosnih računalniških naprav.

 

Avtor Matjaž Ropret
mm
Matjaž že več kot desetletje in pol novinarsko pokriva tehnološki svet. Najprej na Radiu Slovenija, nato je na Delu od začetka leta 2009 do jeseni 2016 urejal redno tedensko prilogo Infoteh in pripadajočo rubriko na spletni strani. Zdaj je urednik Tehnozvezdja in hkrati glavni avtor na tej strani. Uporablja tiste naprave, ki se mu zdijo tehnološko dovolj napredne, uporabne in narejene z vsaj nekaj sloga, ne glede na znamko, operacijski sistem, platformo in ostale religiozne razloge.
Matjaž Ropret - prispevki
Brez komentarjev

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja