Ta mladina, neprestano zatopljena v svoje telefone!
Matjaž Ropret 2. julija 2019 ob 06:44

Nekaj obiskov na otroškem oddelku ene od slovenskih bolnišnic je razkrilo pričakovano – mladež, ne glede na starost, je zatopljena v svoje telefone. Mogoče se vsake toliko časa kdo napoti v igralnico ali celo vzame v roke knjigo, toda najkasneje po pol ure je treba spet preverit, kaj je novega na »mrežah«. Slišal pa sem tudi oceno, da so poletne počitnice za gibanje otrok najslabši del leta – »ker lahko cele dneve doma visijo na telefonih.« Seveda ne v pomenu, da bi telefonirali.

Vedno se najde kakšen sovražnik, nekaj, kar bo zanesljivo pripeljalo mlado generacijo v pogubo. Naj bodo to mopedi, televizija, računalniki in zdaj pametni telefoni. Doslej se je še vedno izkazalo, da so bili strahovi pretirani, saj se je prej ali slej v življenju treba zresniti in nameniti čas še čemu drugemu, toda tokrat naj bi bilo drugače. Ne vem, mogoče bo res, lahko pa smo spet samo preveč prevzeti s trenutno perspektivo, ker je spomin kratek in zelo hecen, saj rad kaj prikroji po svoje.

Nekje so tudi govorili, da je eden glavnih problemov v tem, da se današnja generacija staršev prva sooča s takim »problemom«. Prej ni bilo treba otrok odvračati od vedno povezanih in vedno dostopnih naprav, ki jemljejo pozornost realnemu svetu in ljudi zapirajo v navideznega, bolj zanimivega. Že res, da je zdaj »hudičeva naprava« v vsakem žepu in da je povezljivost povsod. V naši mladosti je bila prva res prenosna, pa ne čisto žepna elektronska zadeva verjetno walkman. A je bila uporabna za eno samo opravilo – poslušanje glasbe. Mogoče je kakšen srečnež imel gameboyja, a ga je večina še vedno tretirala kot pretežno stacionarno igračo. Sam se enkrat proti koncu osnovne šole dobil Segin Game Gear, ki ga tudi nisem nosil s seboj in še doma sem bolj malo igral na njem, ker nisem imel prav veliko šilingov za nakupe iger (ponje je bilo treba v Avstrijo) in mi je tako kmalu zmanjkalo izzivov. Seveda smo dolge ure preždeli za računalniki in v šoli več kot o dolgočasni snovi razmišljali o tem, kakšne bodo popoldne naslednje poteze v strategijah in arkadah, ki smo jih poskušali »obrniti«.

Če se sprašuješ, kako naj se odrasli prisilimo, da bi sami za kakšno uro ali dan odložili telefon in pozabili na tehnološki svetu, je v temle članku nekaj konkretnih predlogov.

V resnici je vprašljivo, če smo za to porabili manj časa, kot ga današnji najstniki za drajsanje po telefonskih zaslonih. Je pa res, da so nas starši lahko odvlekli stran, če so si zamislili, da je tako prav. Pa tudi, da smo se mimogrede še seznanili s sestavljanjem računalnikov, menjavanjem komponent, prilagajanjem, osvajanjem novih tehnologij. (Se kdo še spomni navdušenja, ko smo v ohišje vtaknili prvo resno zvočno kartico, ali začudenja, ko smo igro s tridesetih disket prvič »presneli« na tračni pogon?) Današnja uporaba tehnologij je povsem potrošniška. Ne bom zganjal nostalgije nad »romantičnimi starimi časi,« je pa bilo takrat nekaj zametkov graditeljstva v vsem skupaj. Ostaja dejstvo, da smo nekateri že takrat večino prostega časa in tudi tistega, ki bi ga morali nameniti šoli, pomoči doma in še čemu »koristnemu«, posvetili tehnologiji. Mogoče je razlika samo v tem, da nismo bili v večini in da je bilo to ukvarjanje s tehnologijo samo hobi, danes pa je tehnologija povsod, vsem na očeh in na dosegu prstov.

Težko rečem, da imam kakšno rešitev, kako otroke odvrniti od tega, da se bodo spremenili v sociopate z izbuljenimi očmi, povsem odvisne od svetlečih žepnih prijateljev. Najbrž so še vedno na mestu standardni prijemi, od motiviranja za kakšne druge dejavnosti in prelaganja določenih nakupov, do postavljanja omejitev (dokler se še da) in tudi kakšne bolj odločne besede. Naj bodo uspešni ali ne, še vedno mislim, da posledice te »zasvojenosti« ne bodo kaj dosti hujše kot si jih povzročili vsi zgoraj našteti in drugi dejavniki, ki vedno znova »kvarijo našo mladino.« Enkrat bo odrasla in se bo morala ukvarjati še s čim drugim, kot buljiti v tak ali drugačen zaslon.

Naroči se na redna vsakotedenska e-poštna obvestila o novih prispevkih na naši strani.


Naslovna fotografija:
ID 146904755 © Valeriy Mukhamedyanov | Dreamstime.com

Avtor Matjaž Ropret
mm
Matjaž že več kot desetletje novinarsko pokriva tehnološki svet. Najprej na Radiu Slovenija, nato je na Delu od začetka leta 2009 do jeseni 2016 urejal redno tedensko prilogo Infoteh in pripadajočo rubriko na spletni strani. Zdaj je urednik Tehnozvezdja in hkrati glavni avtor na tej strani. Uporablja tiste naprave, ki se mu zdijo tehnološko dovolj napredne, uporabne in narejene z vsaj nekaj sloga, ne glede na znamko, operacijski sistem, platformo in ostale religiozne razloge.
Matjaž Ropret - prispevki
Brez komentarjev

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja