Vse odkar je zavladal na sceni v drugi polovici sedemdesetih let prejšnjega stoletja, Golfa noben drug avto ne more izrinit s trona najbolj prodajanih. Nočem namigovati, da bi to lahko uspelo novemu Volkswagnovemu prišleku z imenom T-Roc, jasno pa je, da so ga v koncernu pripravili najmanj za obrambo pred športnoterenskimi izzivalci drugih znamk. A tudi zato, da imajo svojo alternativo za dolgoletnega šampiona. Vprašanje pa je seveda, kako se odločati med njima.
Volkswagnovi predstavniki sami povedo, da po tehnološki in motorni plati novinec zgolj sledi poti, ki so jo v zadnjih letih začrtali že Golf, Tiguan in drugi modeli. Zato pa odstira povsem novo pri oblikovanju in možnostih prilagoditev. Ne bom sodil o všečnosti, ker je ta odvisna od vsakega posameznika, dejstvo pa je, da tako zunanja kot notranja podoba odstopata od tega, kar smo navajeni iz Wolfsburga. Pravijo, da avto spredaj deluje resno in ponosno in da je znotraj »bolj skuliran Tiguanov brat.« Nič nimam proti nekaj več drznosti in razgibanosti, T-Roc je denimo zadaj skoraj malo kupejevski, armaturno ploščo pa so z različnimi barvami in letvicami optično razbili na dva nivoja, da ni vse tako monolitno kot v večini ostalih avtov. Kombinacij barv in poudarkov je ogromno, streha in strebrički so lahko v drugačni barvi kot preostali del karoserije, prav tako si je mogoče omisliti izstopajoča (denimo oranžna) kolesa. Ampak, pozor! Nekatere kombinacije zunanjih, notranjih in platiščnih barv so obvezne, brez ene se ne da dobiti druge, kar malo dvigne ceno. Je pa avto potem res poseben.
T-Roc je po cenah (nekje od dvajset tisoč evrov naprej) in merah skoraj enak Golfu, največja razlika je kajpak pri višini, pa tudi prtljažnik (445 l oz. 392 l pri štirikolesnem pogonu) je večji, a vendar nastopa v razredu športnih terencev A0. V tem sta v Sloveniji vodilna modela Renaultov Captur in Dacia Duster (ta je po merah že blizu segmentu A, kjer je Volkswagen zelo uspešen s Tiguanom). Lani je slovenski trg v tem segmentu prvič obsegal več kot deset tisoč avtov, letos bi lahko presegel 12 tisoč prodanih primerkov in morda celo presegel kombilimuzine (Polo, Ibiza, Fiesta, …) iz tega razreda. V Volkswagnu računajo, da bi lahko v promet spravili 1800 T-Rocov in tako že v prvem letu osvojili 15-odstotni tržni delež. To so bistveno višji cilji kot denimo pri sestrski znamki Seat in prav tako novi Aroni iz istega razreda, ki je pravzaprav cenejši (a tudi malo manjši) avto.
V primerjavi z Golfom bi lahko kupce poleg zanimivejše podobe privlačil prav večji nabor barv in opcij. Seveda poleg klasičnih »prednosti«, kot so višje sedenje, večji občutek zračnosti (še boljši bi bil s svetlejšim oblazinjenjem stropa), morda pa tudi malo bolj terenska oddaljenost od tal, kar v kombinaciji s pogonom 4motion lahko daje nekaj, česar večina konkurence ne ponuja. Precej tega je tudi v tehniki in opremi. Serijske aktivne varnosti je veliko za ta razred, srednja oprema style denimo prinaša že tudi radarski tempomat (aac), še marsikaj pa se kajpak da doplačati. Med drugim aktivni informacijski zaslon namesto klasičnih merilnikov. Ta sicer ni enormen, a zato vsekakor zanimiv in tudi ne predrag (manj kot petsto evrov stane, na voljo pa je tudi v paketu s še nekaj druge opreme). Pri najvišji opremi sport pa so denimo že vključeni žarometi LED. Prav tako je v njej že vgrajen klic na pomoč – samodejni ob nesreči (e-call) in tudi na željo voznika. Za ostale opreme ta možnost prihaja v drugi polovici leta.
Mehaniko zaznamuje znana, preverjena in vsekakor kakovostna platforma MQB. Če morda lahko kaj rečem čez notranje materiale in prostornost na zadnji klopi, pa težko čez vožnjo. Na cesti je ta »terenec« suveren, pa hkrati udoben, lepo gre čez grbine in luknje, dinamično, brez odvečnega nagibanja skozi ovinke. Všeč mi je, da niso pretiravali z velikostmi koles. V standardni ponudbi prevladujejo 16 in 17-palčna, dobiti pa je mogoče tudi 19-palčna za dodatno nastopaštvo.
Tudi motorna izbira je več kot solidna. Na bencinski strani že osnovni 1.0 TSI s 115 »konjskimi močmi« ponuja dovolj za večino uporabnikov. A za le dobrega tisočaka več je na voljo res posrečeni 1.5 TSI, ki premore 150 »konjev« in precej več odzivnosti v nižjih vrtljajih. Poraba pa ne bi smela biti bistveno višja. Najmočnejši dvolitrski bencinec s 190 konji, vedno s 4motion in dsg, bo verjetno zanimiv predvsem za tiste, ki so veliko na terenu ali prevažajo prikolice. Dizli so prav tako stari znanci, 1.6 (115) in 2.0 v 150- in 190-konjski različici. Srednja je za zdaj samo s štirikolesnim pogonom, proti koncu leta prihaja še dvokolesno gnana. Menjalnik je ali šeststopenjski ročni ali samodejni dsg.
Osebno se mi T-Roc zdi nekaj prepotrebnega svežega vetra ob »vedno enakem« Golfu. Ta seveda ima svoje prednosti, v običajni izvedbi najbrž še boljšo lego in nižjo porabo, v karavanski večji prtljažnik. A ne dvomim, da bo novinec v salonih privlačil poglede in da bo kdo pripravljen pri racionalnih argumentih tokrat malo zamižati na eno oko in se vsaj malce prepustiti čustvom.
Brez komentarjev