Subvencije in olajšave za električna vozila (1): Država naj se končno odloči, ali in kako bo spodbujala e-mobilnost
Matjaž Ropret 17. januarja 2022 ob 06:38

Člankov o »strategiji« države glede spodbujanje e-mobilnosti, tako kot o »digitalizaciji« in še o čem, sploh ne bi bilo treba pisati vsakič znova. Enkrat na leto bi lahko poobjavljal tistega izpred petih ali desetih let, pa bi še vedno vse v njem držalo. Tako je tudi z letošnjim pogledom na subvencije in odbijanje davka na dodano vrednost (DDV) pri nakupu električnih vozil. Mantra odločevalcev je: »Nekaj damo tu, pa malo vzamemo tam in smo na koncu približno na istem.« Kar pomeni, da se ne premaknemo nikamor, predvsem pa niti ne vemo, ali naši državi je kaj do tega, da kupujemo in vozimo električne avtomobile, da dosegamo cilje Evropske unije, da nasploh kaj spremenimo pri transportnih navadah, ali ne. Iz ukrepov in izboljšav infrastrukture težko razberemo, kakšne oblike mobilnosti želi Slovenija spodbujati na dolgi rok.

Zadnji večji novosti na področju elektro mobilnosti sta možnost nakupa električnih vozil brez DDV-ja za podjetja (pravne osebe) in ukinitev subvencij Eko sklada zanje. Drugo s pojasnilom, da dvojnih ugodnosti pač ne more biti. Toda problem je, da prva ni za vse, kot je bila doslej subvencija, predvsem pa, da gre znova za delne rešitve in tudi za reakcijo na posamezne poteze. Ne potrebujemo ne Sherlocka Holmesa ne Tarasa Birse za ugotovitev, da vse skupaj ni bilo vnaprej dogovorjeno, usklajeno in premišljeno, temveč, da je pri davčni zakonodaji nekdo soliral, spravil skozi proceduro na prvi pogled všečen ukrep, a vendarle ne predober, saj proračuna ne sme preveč prizadeti, nato pa je nekdo drug to videl, in potegnil sklep o črtanju subvencij. Pri čemer je mogoče DDV za električni avto odbiti samo, če bo podjetje vozilo uporabljalo za namene svoje dejavnosti. Karkoli že to pomeni, a večina razlag pravi, da bo treba za službene avtomobile, ki jih bodo zaposleni uporabljali tudi v zasebne namene (in plačevali bonitete), še naprej plačevati davek. In zanje po novem ne bo niti tistih 4500 evrov subvencije, kolikor jih je bilo na voljo prej.

Tako stanje je nevzdržno. Imamo državne institucije, ki delujejo vsaka malo po svoje, brez kakršne koli jasne vizije, strategije ali vsaj navodila z vrha. Pa naj bo vrh določeno ministrstvo, vlada ali kdor koli, ki zmore nekaj zapovedati v tej državi. Poleg tega imamo institucije, ki bi morale biti zgolj izvajalci, a diktirajo politiko e-mobilnosti. Eko sklad, če so njegovi zaposleni še tako v redu, nikakor ne more biti glavni na tem področju. Niti v primeru, če dela stvari po navodilih nekoga nad seboj. V preteklosti se je celo že kdo z višjega položaja utegnil izgovarjati na samostojnost in neodvisnost Eko sklada. Neodvisni morajo biti organi, denimo regulatorji, ki skrbijo, da stvari tečejo v skladu s postavljenimi pravili. Kam gre denar, v kakšnih količinah in kaj se v državi spodbuja, še posebej pri tako pomembni temi, kot je mobilnost, pa »neodvisno« odločanje vodi zgolj v tako situacijo, da vsi ves čas ugibamo, kaj si bo znova nekdo izmislil. In ko si, kmalu sledi še reakcija nekoga drugega. Vse skupaj pa je, ker o tem večinoma odločajo minorni igralci, tudi finančno malodane zanemarljivo in nima skoraj nobenega vpliva na kakršne koli spremembe. Delež prodanih električnih avtomobilov denimo še vedno stagnira pri približno dveh odstotkih.

Naroči se na redna vsakotedenska e-poštna obvestila o novih prispevkih na naši strani.

Ne pravim, da so subvencije ali davčne izjeme za električna vozila nujne. Denar se da usmeriti tudi kam drugam. Skozi nekaj najbolj očitnih alternativ bom šel v naslednjem članku. Trdim pa, da se mora država na najvišjem nivoju jasno odločiti in tudi povedati, ali spodbuja kupovanje EV-jev ali ne. Nekoč so bile že celo ideje, da po letu 2030 sploh ne bi več prodajali avtomobilov z motorji na notranje zgorevanje. Do takrat je ostalo manj kot celotno desetletje, vendar nikakor ne vemo, ali ta cilj drži, kako naj bi ga dosegli, koliko davkoplačevalskega denarja bo oz. bi šlo za navajanje uporabnikov na električni pogon, za ustrezno infrastrukturo in vse ostalo. Pred vtikanjem členov o možnosti nakupa brez davka in vsakoletnim spreminjanjem pravil, povezanih s subvencijami, bi pričakoval konkretne odgovore na najbolj osnovna vprašanja.   

Avtor Matjaž Ropret
mm
Matjaž že več kot desetletje in pol novinarsko pokriva tehnološki svet. Najprej na Radiu Slovenija, nato je na Delu od začetka leta 2009 do jeseni 2016 urejal redno tedensko prilogo Infoteh in pripadajočo rubriko na spletni strani. Zdaj je urednik Tehnozvezdja in hkrati glavni avtor na tej strani. Uporablja tiste naprave, ki se mu zdijo tehnološko dovolj napredne, uporabne in narejene z vsaj nekaj sloga, ne glede na znamko, operacijski sistem, platformo in ostale religiozne razloge.
Matjaž Ropret - prispevki
Brez komentarjev

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen.