Strah pred tehnologijami je normalen, težave povzroča obsedenost!
Marjan Kodelja 1. maja 2020 ob 06:37

Egipčanski bog Tot je kralju Thamusu izročil dar pisanja. Namesto pričakovane hvaležnosti mu je ta očital, da bo pisanje oslabilo spomin njegovim podanikom!

Zgodbo je že davno tega zapisal starogrški filozof Platon, velja pa za enega prvih primerov reakcionarnega odnosa do tehnologij. Verjetno pa še zdaleč ni bil prvi. Živo si lahko predstavljate človeka pred ravnokar izumljenim kolesom in pred njim množico s transparenti, »nočemo kolesa«, »kolo bo spremenilo tradicionalno življenje«, »kolo škoduje ljudem in okolju«. Bi jih imeli, če bi znali pisati, tako pa so marsikaterega izumitelja v človeški zgodovini raje s kolom po glavi.

Tehnofobija je strah pred novimi tehnologijami, na katerega je malokdo imun. Ko primemo napravo, ki je ne poznamo, ki je še nikdar nismo videli, začutimo po telesu mravljince. Navdušenja in strahu, da je ne bomo znali uporabiti, da bo presegla naše sposobnosti. Tudi to je fobija, a ni moteča. Razen če prestopi meje racionalnega, poseže v polje iracionalnosti, šamanstva in »kvazi« znanosti ter preraste v masovno histerijo. Ko so izumili avtomobile, so bili protesti in nasprotovanje, ne samo kočijažev in lastnikov konj, tudi običajnih ljudi. Bali so se, strah je prerasel vse okvirje normalnosti, zato so morali vpeljati pravilo. Motorizirana kočija je lahko po javni cesti peljala le, če je pred njo tekel tekač z rdečo zastavo v roki. Nekaj časa je to veljalo, potem pa so ljudje avtomobile sprejeli, jih vzeli za svoje ter diametralno spremili mnenje. Danes vemo in ničkolikokrat so dokazali, da izpuhi motorjev na notranje izgorevanje zelo škodujejo ljudem in okolju, vendar ni stranke, gibanja, Facebookovih skupin ali posameznikov, ki bi goreče zahtevali prepoved avtomobilov in zaprtje vseh cest. Ko gre za elektromagnetna valovanja, pa nekateri izgubljajo glave, brez dokazov o škodljivosti! Začnejo se dreti, groziti in trditi cel kup stvari, ki preprosto ne držijo!

Tehnologija ne more biti kriva za nadzor, krivi pa so voditelji, ki izrabljajo njene lastnosti za nadzor ljudi, kar se lepo vidi v načinih, kako nameravajo slediti stikom in morebitnim okuženim pod pretvezo omejevanja širjenja virusa.

Nasprotovanja do tehnologij so povezana s strahom pred izgubo služb ali človečnosti, vpliva na zdravje ali preprosto nerazumevanja. Ko smo ugotovili, da nam avto življenje spremeni na bolje, smo ga sprejeli skoraj brez omejitev. Podobno je bilo s telegrafom, z izmenično elektriko in še z marsičim v človeški zgodovini. Strah pred tehnologijo je manjši, če večina dojame, kakšne prednosti jim bo prinesla. Če bodo prednosti deležni le posamezniki, potem je večina ne bo z veseljem sprejela, kot tudi ne, če so izboljšave minimalne. Nekateri pa nadgradnjo zavračajo, ker jim obstoječe zadošča. Vsaj misli, da mu. Vendar se danes ne vozimo več v fičotih, stoenkah in jugotih, pa čeprav so nam tedanja vozila zadoščala.

Trenutno je v nemilosti evolucija mobilne telefonije. Nasprotnikov je malo, so pa zelo glasni. Skoraj nikogar pa ne moti na primer umetna inteligenca, do katere imajo odklonilno stališče celo znane osebe, ki vedo, kaj govorijo. Razlog je, da je proti njej težko mobilizirati ljudi, težje jo je kriviti za karkoli in težje nanjo pokazati s prstom. Bazne postaje mobilne telefonije pa so povsod in vsem na očeh. To pa dokazuje, da nasprotnike vodijo in mobilizirajo posamezniki, ki iščejo koristi zase. Bodisi zato, da so glasni in se lahko nadejajo napredovanja na politični lestvici, ali pa, da prodajajo izdelke ali storitve, ki naj bi varovali pred nedorečeno škodljivostjo elektromagnetnih valov. To pa že veste.

Zgodovina je polna nasprotovanja tehnologijam. Ludisti so na začetku industrijske revolucije protestirali po Združenem kraljestvu in uničevali tekstilne stroje. Niso se bali tehnologije, temveč izgube dela oziroma da jih bodo zamenjali stroji. Borci za pravice delavcev ali razbijači, je bila takratna dilema, ki je načeloma spet aktualna, ko posamezniki zažigajo bazne postaje.

Miselnost originalnih ludistov lahko zaznamo v neo-ludističnem gibanju, moderni filozofiji strahu in nezaupljivosti pred spremembami, ki jih prinašajo nove tehnologije. Gibanje je politično, s poudarkom na naravnem bivanju in okolju, in temelji na nasprotovanju globalizaciji in prepričanju, da tehnološki izumi in nove tehnologije podpirajo nadzor, namesto da bi poenostavili družbene odnose, in zato ogrožajo bistvo človečnosti. Zato pozivajo, da upočasnimo tehnološki razvoj, da ocenimo napredek, in se vprašamo, kaj nam je napredek prinesel, koliko je stal in kakšno okolje je ustvaril za naše otroke.

Neo-ludisti zato zavračajo nove tehnologije, v čemer se razlikujejo reformirani ludisti, ki novih tehnologij ne zavračajo v celoti. Ne pozivajo k neuporabi interneta in sodobnih naprav, temveč sprejemajo le tiste, ki jih potrebujejo in podpirajo njihove vrednote. So na nekakšni nizkokalorični digitalni dieti. Cenijo ugodnosti informacijske dobe, vendar dajejo prednost analognim tehnologijam in izkušnji izven »mreže«.

Naroči se na redna vsakotedenska e-poštna obvestila o novih prispevkih na naši strani.

Kam sodite, med tehnofobe, nekritične zagovornike vsega novega ali nekam vmes? Tehnologije ne morejo biti ne slabe ne dobre, to je odvisno od tega, kako jih uporabljamo. Cepljenje je najboljše, kar smo v medicini iznašli. Seveda nekateri dvomite, vendar nimate prav. Težave so namreč lahko v cepivih, ne v postopku. Enako je z digitalnimi tehnologijami, teorije zarot pa ne čakajo za vsakim vogalom. 

Naslovna fotografija: Doposit Photos

Avtor Marjan Kodelja
mm
Marjan se s tehnološkim novinarstvom ukvarja od leta 1997 in v tem času je videl že mnogo stvari, ki se nikoli niso uveljavile ali pa so imele kratek čas trajanja. Začel je pri računalniški reviji Moj mikro in ter 2000 postal njen urednik. Veliko kasneje je bil urednik naprej tednika Stop in nato še tednika Vklop, trenutno pa kruh služi s pisanjem tehnoloških člankov.
Marjan Kodelja - prispevki
Brez komentarjev

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen.