Storitve pretočnega videa so vse bolj podobne televizijskim programom
Marjan Kodelja 6. januarja 2020 ob 06:29

Industrija zabavnih vsebin se je že skoraj rešila piratov, a z nekaterimi potezami posadila seme njihovega ponovnega vzpona. Aaaarrrrgggghhhh!

Po desetih letih bolj ali manj uspešnega preganjanja so odgovorni v vrhu (ameriških) korporacij industrije zabavnih vsebin ugotovili, da je najboljši način boja proti piratstvu, dati uporabniku boljše in cenejše storitve. Ponudba pretočnih glasbenih in video storitev je namreč merljivo znižala stopnjo uporabe nelegalnih prenosov povsod, kjer je na voljo. To pa kajpada ne pomeni, da represija ne ostaja. Zadnja njena žrtev je bil Showbox, ki od lanskega novembra ne deluje več, še vedno pa ponekod sodijo uporabnikom nelegalnih vsebin ali jim, če niso pridni, ukinejo dostop do interneta. Tokrat je dobro, da živimo v majhni državi na robu globalne vojne proti piratstvu, saj se ne spomnim, da bi se kdorkoli zaradi tega znašel pred sodiščem ali da bi oblasti nagajale portalu Partis, čeprav vemo, čemu je namenjen in kaj uporabnikom nudi. A me ne moti, še več, zadnje dogajanje v svetu pretočnih storitev kaže, da bodo nelegalne vsebine za nekatere edini način ogleda vsaj določenih priljubljenih serij, morda tudi filmov.

Spotify je luč sveta zagledal leta 2008 – dvanajst let kasneje ga pri nas še vedno ni -, in skupaj s podobnimi storitvami pretočne glasbe omejil piratstvo glasbe verjetno na minimalno raven. Tako pa bo tudi ostalo. Razen časovno omejenih izdaj novih albumov, ko je ta na voljo le na eni storitvi, imajo drugače vse podobne sezname skladb. Glasbenim izvajalcem in založnikom je namreč v interesu, da je glasba na vseh, saj tako od vsakega ponudnika nekaj dobijo. Pri storitvah pretočnega videa pa ni tako preprosto. Lastniki storitve so hkrati tudi producenti, snemanje lastnih vsebin je drago, zato jih zapirajo znotraj svoje storitve. Ena, kot v primeru glasbenih storitev, zato ne nudi niti približno vsega, kar povprečni gledalec hoče, zato se mora odločiti in plačati za več njih. Cene pa se seštevajo in nabere se lep znesek za nabor storitev, ki jih povprečna družina želi (Netflix, Voyo, Disney+, Amazon Prime, Apple TV+, …). Omenil sem jih nekaj z vedenjem, da vseh pri nas še ni, z vsebinami, ki vsaj približno pokrijejo moje želje. Dodati bi moral še športne storitve pretočnega videa, a me na srečo ne zanimajo, ki bi še dodatno napihnile mesečni znesek za »over-the-top« storitve (OTT). A tudi v primeru, da bi imel dostop do vseh in bi jih bil voljan plačati, so in bodo serije in filmi, ki jih na seznamih teh ni in jih bo treba iskati drugače. Omejeni seznami vsebin, njihova ekskluzivnost in odsotnost »univerzalnih« storitev po vzgledu glasbenih, pa ustvarjajo dobre pogoje za ponovno rast piratstva.

Zgodba zase pa je naš trg. Navajeni smo na televizijo, zato so storitve OTT dodatek tem, dosti njih pa nam ni na voljo. Serijo The Witcher sem lahko gledal na Netflixu, za The Mandalorian pa sem se moral znajti, kot sem se vedel in znal. ShowBox ne deluje več, zato se je izkazal predvajalnik Kodi z ustreznim dodatkom. Recimo, da bo Disney+ čez kakšno leto deloval tudi tu, vprašanje pa je, kako bo geografsko pogojeval dostopnost do vsebin. To počne tudi Netflix oziroma verjetno kar vsi ponudniki storitev pretočnega videa. Nekateri ponudniki mi nikdar ne bodo izrazili dobrodošlice, gotovo pa bodo tudi ti imeli zanimive vsebine. Pa smo spet tam, kjer smo pred desetletjem že bili. Pod nos nam molijo sladkorčke, a nam jih hkrati nočejo dati, storitve pretočnega videa pa postajajo vse bolj podobne televizijskim programom. Doziranje epizod serije enkrat na teden, kot to počnejo televizijske hiše, namesto cele sezone na enkrat.

Naroči se na redna vsakotedenska e-poštna obvestila o novih prispevkih na naši strani.

Če obstaja poduk, potem je: »piratstva ni mogoče premagati, lahko pa se omeji njegov vpliv«. Podatki pa tudi kažejo, da deluje kot nekakšen neviden tekmec legalnim storitvam in kaže na stopnjo nezadovoljstva uporabnikov. Ni ga mogoče zaustaviti s sprejemanjem strožjih zakonov in sojenjem Janezu, ki si je ogledal nekaj filmov. Treba je prisluhniti ljudem in jim ponuditi boljše, cenejše in preprostejše storitve. Če lekcij industrija zabavnih vsebin v zadnjih desetih letih ni osvojila, in nekaj znakov je, da jih ni, potem se bo zgodovina pač ponovila.

Avtor Marjan Kodelja
mm
Marjan se s tehnološkim novinarstvom ukvarja od leta 1997 in v tem času je videl že mnogo stvari, ki se nikoli niso uveljavile ali pa so imele kratek čas trajanja. Začel je pri računalniški reviji Moj mikro in ter 2000 postal njen urednik. Veliko kasneje je bil urednik naprej tednika Stop in nato še tednika Vklop, trenutno pa kruh služi s pisanjem tehnoloških člankov.
Marjan Kodelja - prispevki
1 komentar
  • Bomo videli kam bodo stvari šle na področju OTT.
    Je pa še tu za omeniti tudi to, da ko bodo še ostali veliki začeli s svojimi OTT storitvami, bo njihove vsebine mogoče gledati samo pri njih.
    Tako bo zanimivo videti kako bo ta ekskluzivnost vplivala na linearne pay TV programe.
    Prav tako bo zanimivo videti kako bo povečanje OTT na trgu vplivalo druge ponudnike vsebin (na manjše OTT – recimo Voyo pa še koga), saj kdor bo želel gledati legalno vsebine in nima neomejenega proračuna bo moral izbrati če kaj bo novega dodatno izbral in od obstoječega opustil.

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja