Stopite iz varne cone in naredite nekaj neobičajnega (#VIDEO)
Marjan Kodelja 28. maja 2018 ob 09:50

Ko priznan fotograf reče, da uporablja pametni telefon, našpičim ušesi, da ne preslišim besedice “tudi”. Prepričan sem namreč, da pametni telefoni, umetna inteligenca gor ali dol, nikdar ne bodo izrinili najboljših zrcalno refleksnih ali brezzrcalnih fotoaparatov. Bodo pa, o tem skoraj ne dvomim več, tovrstno fotografsko opremo nepovratno izbrisali iz misli običajnih ljudi. In ravno v tem grmu leži razlog, zakaj je nemška Leica sklenila partnerstvo s Huaweiem.

Med poznavalci, pa tudi fotografskimi navdušenci, je Leica sinonim za najboljše, kar je mogoče dobiti. Superšportnik, če se izrazim bolj avtomobilistično. V večji meri to velja za objektive, kot za “fotoaparate”, čeprav tudi ti niso ravno od muh. Zato nasvet, ki nam ga je dal predstavnik podjetja, med vodenjem po njihovih prostorih ni iz trte zvit. “Na kakovost fotografije imajo neprimerno večji vpliv leče kot telo, zato je bolje, če kupite cenejšega, več denarja pa namenite nakupu objektiva.” Bo že vedel, za najboljše hočejo namreč več kot 30 tisočakov.

Ko so pred leti zaznali, da je mobilna fotografija vedno večja in pomembnejša, so hoteli biti zraven. “Smo sposobni narediti svoj pametni telefon?” Odgovor je bil negativen, pa so se lotili iskati partnerja. Onstran Atlantika, pa tudi v daljni Aziji. Za Huawei so se odločili, ker jih ni zanimalo le lepljenje njihovega imena poleg objektiva na hrbtišču, temveč so jih bili pripravljeni poslušati. Rezultat so mešane skupine strokovnjakov, ki delajo na fotografskem delu. Leica prispeva znanje oblikovanja objektiva, pri čemer je cilj izdelati jih tako, da čim več svetlobe pade na tipalo, kar je stvar “fizike in računanja” in razumevanja, “kaj je dobra fotografija”. Zato strokovnjaki Leice sodelujejo tudi pri pretvorbi signalov tipala v fotografijo oziroma “fine nastavitve fotografije”. Kajpada pa nam niso zaupali, koliko je sodelovanje vredno v denarju oziroma koliko dobijo od Huaweia. Gotovo kar nekaj, a če sem odkrit, so zadnja leta fotografije, ki jih naredijo telefoni iz tega partnerstva, boljše. Mimogrede, Nemci sodelujejo tudi s Panasonicom, le da tam plod sodelovanja pač niso telefoni.

Učitelja, ki sta nas učila drugače razmišljati o fotografiranju s pametnim telefonom, nista bila dva lokalna vseznalca, temveč Poljak Tomazs Lazar ter v Švici lokaliziran Avstralec Alex Lambrecht. Najprej sta nam zaupala, da dobrih, umetelnih in nasploh super fotografij ne naredi naprava, ta je le orodje, naredi jih človek. Pa naj gre za ulično fotografijo, “panning” tehniko (sledenje objekta in zameglitev ozadja), fotografiranje v črno-beli tehniki ali kombiniranje več fotografskih pristopov.

Žena, pa to ni dotična gospodična na fotografiji, me redno graja, da fotografiram le živali in rastline, ne pa tudi ljudi. Res je, ker dobrega portreta niti približno ni preprosto posneti. Vgrajena umetna inteligenca v telefonu P20 Pro zazna, kje na fotografiji so ljudje (obrazi), ter ustrezno prilagodi kožne tone, ne zna pa namesto fotografa izbrati ozadje portretirane osebe tako, da jo dodatno poudari. Sicer je treba biti pri portretih pozoren na marsikaj, kajti bistvo ni le lepota osebe, temveč izraz ali kaj drugega, kar fotografiji doda zgodbo, čustva. Ali pa, kot pri drugi fotografiji, da pade v oči. Saj to je bistvo, ko fotografije objavljamo na družbenih omrežjih. Da izstopajo med vsemi in da se uporabnik med brskanjem med njimi za hip zastane ravno na naši!

S fotografsko tehniko panning želimo v fotografijo dodati občutek gibanja. Do nedavnega takšnih fotografij pametni telefoni niso bili sposobni narediti, pa še zdaj zahtevajo veliko vadbe in tudi kanček sreče. Pogoj je, da ima telefon ročne nastavitve, saj moramo čas osvetlitve nastaviti med 1/8 do 1/30 sekunde. Ker nimamo zaslonske, s katero bi omejili svetlobo, je to v odličnih svetlobnih pogojih težko. Drugače pa je tehnika v osnovi preprosta. Sledimo objektu, ki se giblje proti nam, ter ga fotografiramo, ko se nam zdi primeren trenutek. Želimo si namreč, da je objekt kar se da oster (ali pa tudi ne), ozadje pa zamegljeno, kar ustvari občutek gibanja. Če se pri tem držite še pravila tretjin (objekt naj ne bo v središču fotografije), toliko bolje.

Nočna fotografija je zgodba zase. Morda se vam bo zdela težka, kajti vemo, kako se obnese večina telefonov v slabih svetlobnih pogojih. Po drugi strani pa imamo tudi veliko več možnosti, kajti igramo se lahko s svetlobo in svetlobnimi učinki. Fotografija mora biti všečna, drugačna in naj ima v sebi zgodbo. Kar ne pomeni, da je meni uspelo!

Panoramske fotografije so lahko tudi sila dolgočasne. Travniki, gozde in mestece v ozadju. Kaj pa, če med fotografiranjem rahlo premaknemo telefon (oziroma uporabimo ustrezen učinek). Dobimo zmazek. In, če je zanimiv, če pade v oko, pa kaj potem. Ali pa najdete zanimive objekte, geometrijske objekte ali kaj tretjega in na tem temeljite panoramsko fotografijo.

Fotografija je lahko zanimiva, če motiv najdete v podrobnostih. Črtah, predmetih oziroma čemerkoli, kar bi bilo videti zanimivo. V kombinaciji s tehniko črno-bele fotografije pa lahko dosežete, da so te podrobnosti dodatno poudarjene.

Ne samo fotografije, tudi videi so lahko zanimivejši, če se potrudimo. Zadnje je popularno snemanje super počasnih posnetkov, ki pa je mimogrede, kar zahtevno. Težko je namreč ujeti pravi trenutek. A pred tem moramo tudi vedeti, kateri trenutek je primeren za upočasnitev. Brez ponavljanja prizora največkrat ne gre!

Huawei P20 Pro je zmogljivo orodje, ima omejitve, v celoti sem razumel napotke, znal sem ponoviti, kaj so mi dejali, a rezultat ni bil vedno tak, kot sem hotel. Marsikaj je lažje fotografirati, kajti vgrajena umetna inteligenca pomaga neukemu obrtniku. Pa naj si gre zato, da je trava res pravilno zelena, ali pa je objekt primerno oster. Pri tem ima možnost ročnih nastavitev veliko vlogo, a telefon je le orodje. Ne more fotografirati namesto mene, ne zna določiti zanimivega motiva, ne zna se igrati s perspektivo, podrobnostmi, zamegljenostjo, kompozicijo … Marsikaj pa omogoča, kot tudi še nekateri drugi modeli, ki imajo takisto ročne nastavitve. Zato mi je najbolj všeč nasvet, ki sta ga fotografa ves čas ponavljala. Spoznajte možnosti, ki so na dlani, igrajte se z njimi, predvsem pa poskusite nekaj novega. Da bi eksperimentiral s pametnim telefonom? Prej mi kaj takega niti na misel ni padlo. Kako pa mi je uspelo, presodite sami.

Naroči se na redna vsakotedenska e-poštna obvestila o novih prispevkih na naši strani.


 

Avtor Marjan Kodelja
mm
Marjan se s tehnološkim novinarstvom ukvarja od leta 1997 in v tem času je videl že mnogo stvari, ki se nikoli niso uveljavile ali pa so imele kratek čas trajanja. Začel je pri računalniški reviji Moj mikro in ter 2000 postal njen urednik. Veliko kasneje je bil urednik naprej tednika Stop in nato še tednika Vklop, trenutno pa kruh služi s pisanjem tehnoloških člankov.
Marjan Kodelja - prispevki
Brez komentarjev

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja