Ste že bili prezrti, ker je bil telefon pomembnejši?
Marjan Kodelja 11. januarja 2021 ob 06:05

Kot vedno imajo angleško govoreči izjemno skovanko – »phubbing«. Ta opisuje nevaren trend, ki smo mu priča zadnje čase! Ste ga že spoznali?

Še nikdar nisem toliko časa na dan preživel pred zaslonom, saj ni dogodkov, ni izobraževanj, kaj vraga, še pogovorov ob kavi ni več. Niti sejmi, ki sva jih z Matjažem vsako leto nestrpno pričakovala, saj so nama omogočili videti in prijeti naprave ter se pogovoriti z ljudmi, niso več, kot so bili. Septembrska IFA je bila okrnjena, medtem ko se je CES prelevil v polno digitalno obliko. Nič čudnega, da že cel teden skačem iz ene v drugo spletno predstavitev novih izdelkov. Še nikdar moj urnik ni bil tako poln, in kot kaže, bo tako vsaj še en teden. Ampak nisem samo jaz obseden z zaslonom. Vsi smo, še posebej zaposleni na čakanju. Si predstavljam, kako je v nekaterih družinah. Vsak pred svojim zaslonom in svojim omrežjem prijateljev, medtem ko se ne zmeni za osebe, ki so fizično poleg. Ne vem, ali se je tudi vam, vendar meni se je že pripetilo, da sem govoril in nato ugotovil, da me oseba, ki so ji bile besede namenjene, sploh ni poslušala, saj je ves čas »drsala«, da ne uporabim bolj vulgarne besede, po zaslonu telefona. Bil sem žrtev »phubinga«, čeprav se nisem zavedel, da se obnašanju tako reče. Zdaj se sprašujem, ali gre za posledico zaprtja družbe in bo enkrat izzvenelo ali bo postal del našega socialnega diskurza.

Da spregledate bližnjega zaradi osredotočenosti na telefon, običajno niti ne dojamete.

Zasloni nas silijo v večopravilnost, vendar ji nismo vsi kos. Niti ne boljše polovice, za katere smo nekoč ponosno dejali, da lahko hkrati delajo sto in eno stvar. Več raziskav med letoma 2012 in 2018 je namreč pokazalo, da se različno obnašamo do ljudi v bližini, če imamo na dosegu roke telefon, kot če ga nimamo. Sodelujoče so razdelili v dve skupini in opazovali, kaj se bo zgodilo. Tisti brez so se posvečali bližnjim, se z njimi spuščali v pogovore, po domače povedano, namenili so jim neprimerno več pozornosti kot sodelujoči s telefoni. Ti so jim namreč nudili širše okolje za družbene odnose, zato so osebam v neposredni bližini namenili ustrezno manj pozornosti. V podobni raziskavi so poskušali ugotoviti vpliv kakovosti preživljanja prostega časa z otroki. Del staršev je imel telefone, medtem ko jih del ni imel. Ugotovitve so bile podobne, vendar z eno razliko. Nekateri starši so telefon uporabljali za iskanje odgovorov na vprašanja otrok in ne zato, da bi ubežali njihovi bližini, kar lahko štejemo za pozitiven primer uporabe. Res pa je in to ostaja težava, da se lahko možgani primarno osredotočijo le na eno stvar naenkrat, zato lahko zaradi ukvarjanja s telefonom povzročimo jezo, ker preprosto ne slišimo bližnjih. Kaj to pomeni za odnose z ljudmi, s katerimi sili razmer preživljamo ves časa, kot nekoč, ko smo več časa preživeli na delu in v šolo? Ali tvegamo poslabšanje odnosov zaradi nagnjenosti k navideznim povezavam? Odgovor bo moral najti vsak sam, vendar se mi ne zdi slabo, da si pogosto vzamemo odmor od »zaslonov«. Zavestno naprave zaklenemo in jih uro, dve ali cel dan, ne uporabimo.

Naroči se na redna vsakotedenska e-poštna obvestila o novih prispevkih na naši strani.

Bolj ali manj se nagibam k prepričanju, da bo pandemija v marsičem spremenila najmanj poslovni del mojega in verjetno tudi vašega življenja. Zasebno bom še vedno potoval v tujino, a manj na predstavitve novih izdelkov, saj so izdelovalci ugotovili, da je preprosteje in predvsem ceneje predstavitev organizirati preko spleta. Upam, da bodo vsaj sejmi preživeli, kajti navidezni prikaz in pogovor preko Zooma ali Teamsov, pač ni isto kot iz oči v oči. Bomo videli, a verjetno šele jeseni, medtem ko me bo do takrat še vedno bolela glava zaradi pretiranega naprezanja oči med buljenjem v zaslon.

Naslovna fotografija: DepositPhotos

Avtor Marjan Kodelja
mm
Marjan se s tehnološkim novinarstvom ukvarja od leta 1997 in v tem času je videl že mnogo stvari, ki se nikoli niso uveljavile ali pa so imele kratek čas trajanja. Začel je pri računalniški reviji Moj mikro in ter 2000 postal njen urednik. Veliko kasneje je bil urednik naprej tednika Stop in nato še tednika Vklop, trenutno pa kruh služi s pisanjem tehnoloških člankov.
Marjan Kodelja - prispevki
Brez komentarjev

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja