Ste vedeli, da smo bili Slovenci kmalu zraven?
Marjan Kodelja 15. januarja 2021 ob 06:07

Wikipedija, projekt brezplačne, večjezične spletne enciklopedije, ki jo soustvarjajo avtorji z vsega sveta, je stara 20 let. Luč sveta je prvič zagledala 15. januarja leta 2001.

Želja po ohranjanju krhkega človeškega znanja ni nič novega. Sredi 18. stoletja so pisali enciklopedijo, v zavedanju, da se je po propadu egipčanske, grške in rimske civilizacije ohranil le delček njihovega znanja. Enciklopedija je bila oziroma je varno skladišče znanja v primeru globalne kataklizme. Wikipedija je fenomen in dokaz, kaj je mogoče narediti v želji po hranjenju znanja, a ker je digitalna, je občutljiva. Bila je ideja, ne pa tudi denarja zanjo, da bi Wikipedijo natisnili v tisoč knjigah, vsaka naj bi imela po tisoč dvesto strani. Toliko znanja je zbranega na tej strani in samo predstavljamo si lahko, kaj bi izgubili, če bi nekega dne nehala delovati.

Ker dober glas seže v deveto vas in ker je soavtor brezplačne spletne enciklopedije lahko vsakdo, se je kmalu začela eksplozivno širiti, tako da število člankov že presega 55 milijonov, medtem ko stran mesečno pritegne 1,7 milijarde unikatnih obiskovalcev. Nič čudnega, da jo je storitev za merjenje obiskanosti spletnih strani Alexa uvrstila med 15 najbolj obiskanih in revije The Economist na 13 mesto najbolj popularnih. Kot rečeno, lahko pri ustvarjanju tega »osmega čuda sveta«, sodeluje prav vsak, ki ima dostop do računalnika z internetno povezavo in seveda ustrezno znanje ter ne nazadnje motivacijo oziroma željo biti del enega izmed največjih svetovnih projektov.

Bistvo Wikipedie, beseda wiki v havajščini pomeni hitro, je v tem, da lahko vsak spletni obiskovalec vpiše karkoli želi, nato pa lahko vsi drugi njegovo vsebino dopolnjujejo in popravljajo napake oziroma netočnosti. Sčasoma tako vsebina pridobiva težo, a kljub vsemu zaradi omejenega znanja piscev ni rečeno, da je vsa vsebina popolnoma in strokovno točna.

Ker Wikipedijo soustvarjajo različni avtorji, med katerimi so tudi takšni, ki jim uporabnost enciklopedije ni na prvem mestu, ima za zagotavljanje kakovosti vsebin svoje prijeme. Prostovoljci, ki skrbijo za kakovost vsebinskega dela enciklopedije se delijo na tri skupine in imajo glede na svojo pozicijo določene funkcije. Tako govorimo o »stevardih« (steward), »birokratih« (bureaucrat) in »administratorjih« (administrator). Prav slednji pomenijo največjo skupino privilegiranih uporabnikov s pravico brisanja in zaklepanja vsebin. Ker gre pri Wikipedii za odprt sistem, pri katerem lahko sodeluje vsakdo, je bilo tudi na temo zanesljivosti in točnosti navedenih podatkov že mnogo debat. Ker je sistem odprt za vse obstaja seveda možnost prirejanja podatkov, spletnega vandalizma, žaljenja, potvarjanja dejstev in podobnega, a študije so pokazale, da so članki z napačnimi podatki, ali takšni z žaljivo vsebino izredno hitro odstranjeni ali popravljeni in da je Wikipedia nasploh tako zanesljiva in profesionalna kot vsaka druga komercialna enciklopedija, nemalokrat pa uporabniku postreže z obširnejšimi razlagami in primeri.

Kljub temu sta Wikipedija in njena skrita želja, da »zbere vse človeško znanje«, v težavah. Delovna sila, skupina prostovoljcev, ki je zgradila angleško Wikipedijo in jo brani pred vandalizmom, potegavščinami in manipulacijami, se je od leta 2007 skrčila za več kot tretjino. In se še vedno krči. Skupina tudi nima odgovora na vprašanje, kako rešiti probleme, ki Wikipediji preprečujejo, da bi postala visokokakovostna enciklopedija (po vseh možnih standardih). Glavni problem je pokritost nekaterih tem. O Pokemonu na primer lahko izvemo vse, o nekaterih drugih, za človeštvo pomembnih temah (na primer ženskih temah) pa skoraj ničesar oziroma so ti članki škrbine.Vir omenjenih težav ni skrivnost. Ocenjujejo, da je v skupini 90 odstotkov moških, torej je jasno, zakaj o omenjeni računalniški igri vemo popolnoma vse, o ženskih pisateljicah pa zelo malo. Skupina je v letih delovanja oblikovala zbirokratizirana pravila, ta pa so ovira, ki odvrača prihod novih prostovoljcev z novimi idejami in voljo do dela, vendar ne v okolju, kjer njihov glas in ideje niso upoštevani. Fundacija Wikipedije, ki skrbi za finance, potrebne za delovanje strani, se vsega tega zaveda, vendar skupini ne more ukazovati.

Slovenska Wikipedija iz leta 2002

Namen Wikipedie je ustvariti in distribuirati brezplačno enciklopedijo v največji možni kakovosti vsakemu posamezniku na planetu v njegovem lastnem jeziku. Trditev vsekakor postaja resničnost, saj lahko Wikipedio beremo v več kot 250 jezikih, seveda pa prevladujejo prispevki v angleščini. Slovenska različica Wikipedie − Wikipedija nam danes postreže z okoli 171 tisoči članki. Projekt slovenske Wikipedije se je na pobudo Janija Melika kot šestnajsti po vrsti začel 26. februarja 2002. Naš del svetovne zakladnice znanja bo zato dvajseto obletnico praznoval prihodnje leto. Kot po vsem svetu, je tudi pri nas Wikipedija med najbolj obiskanimi spletnimi stranmi, vendar uradna merjenja obiskanosti spletnih strani ne ločijo med slovensko in globalno domeno. Razlog, zakaj je ni na seznamih priljubljenih slovenskih strani, čeprav nanje zagotovo sodi. »Je pa kot prosto dostopna in razmeroma velika zbirka strukturiranih podatkov v slovenskem jeziku že bila uporabljena na primer za ustvarjanje besedilnih korpusov za strojno učenje jezikoslovnih algoritmov in analizo spletne prisotnosti slovenskih književnikov.« Zadnje seveda najdete v članku na slovenskim Wikipediji, ki je namenjen njej sami«.

Naroči se na redna vsakotedenska e-poštna obvestila o novih prispevkih na naši strani.

Wikipedija ni le stvar njenih snovalcev, urednikov ali piscev, ki morda niso naredili tistega, kar so si zastavili. Je izvor »informacij«, pri tem pa je pomembno, da so natančne, ker vse več ljudi neposredno z Wikipedije ali posredno prek storitev, ki z nje črpajo informacije, verjame vsemu, kar trdi. Wikipedija si je ustvarila sloves, da kar je zapisano v njej, je res. Nepomembna ni niti temačna stran Wikipedije. Uničila je vse tekmece oziroma jih je potisnila navzdol v rezultatih Googlovega iskanja. Leta 2009 je Microsoft ukinil enciklopedijo Encarta, katere vsebina je bila povzeta iz več klasičnih enciklopedij. Enciklopedija Britanica za dostop do večine vsebin zahteva letno članarino, tiskane izdaje pa ne ponujajo več. Brezplačno je na voljo manj vsebin, pa še te so »okrancljane« s spletnimi reklamami.

Avtor Marjan Kodelja
mm
Marjan se s tehnološkim novinarstvom ukvarja od leta 1997 in v tem času je videl že mnogo stvari, ki se nikoli niso uveljavile ali pa so imele kratek čas trajanja. Začel je pri računalniški reviji Moj mikro in ter 2000 postal njen urednik. Veliko kasneje je bil urednik naprej tednika Stop in nato še tednika Vklop, trenutno pa kruh služi s pisanjem tehnoloških člankov.
Marjan Kodelja - prispevki
1 komentar

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja