Ste tudi vi med ovcami v vrsti za striženje?
Marjan Kodelja 1. januarja 2021 ob 06:54

Google se obnaša kot najslabši razpečevalec mamil. Da vam jih zastonj, da se navadite in postanete odvisni, nakar izstavi račun. Kaj lahko storimo? Nekaj časa »bekate«, da iz sebe iztisnete frustracije, potem se sprijaznite in plačate? Ali pač ne, če ste preudaren gospodar in razumete, da ni nujno treba za vekomaj hraniti čisto vsako stvar!

Internet naj bi bil drugačen od vsega, kar je človeštvo iznašlo. Nihče si ga ne bi smel lastiti. Pripadati bo moral vsem. Kako to, da je šlo tako narobe? Teza, da se zgodovina ne ponavlja, je bedarija prve vrste in posledica prepričevanja, da smo kot civilizacija napredovali in postali boljši. Sodobna industrija ni nič bolj imuna na monopolistične težnje kot industrija pred stotimi leti. Dogaja se repriza velikih naftnih, tobačnih in farmacevtskih podjetij, ki so, ko so dosegle dominantni položaj, le tega začele zlorabljati. Nismo se naučili osnovne lekcije. Da se iz množičnega kopičenja in koncentracija moči v rokah redkih, ne more roditi ničesar dobrega.

Pionirji računalniške industrije so zgradili nevtralno in decentralizirano omrežje, ki je povezalo človeštvo. Razdalje, meje med državami, oceani, niso bile več pomembne in nato se je pripetilo, kar se ne bi smelo. Nekje v neki točk, ko je postajalo omrežje za vse in pod enakimi pogoji, smo se začeli ukvarjati z monetizacijo. Ta je internet pripeljala do točke, kjer je danes, medtem ko se sprašujemo, ali ni bilo ves čas neizogibno, da ga »poje« z beleženjem obseden kapitalizem?

Prepričali so nas, da je vsaka datoteka izrednega pomena. Kar ni res. Vsaj tri četrtine fotografij in video posnetkov na telefonu lahko izbrišete in ne bo nobene škode!

Vedeli so, da ne more biti zastonj

Kdor je pred petimi leti, ko je Google ponudil brezplačni prostor za hranjenje fotografij in videa, res da v določeni ločljivosti, podvomil o dobrobiti odločitve, je bil s strani nekaterih ožigosan kot dvomljivec, negativist, celo krivoverec. Enako če si podvomil v brezplačne »bančne« storitve zagonskih podjetij ljubkovalno imenovanih »fintech«. Na zakaj in čemu, bi se odločil zanje, so dejali, ker so zastonj. Nič več. Podjetja morajo od nečesa živeti in zato so začeli uvajati plačljive pakete. Še vedno so na voljo brezplačni, vendar že ali pa še bodo brez funkcij, ki so jih zagovorniki izpostavljali kot vzgled agilnosti proti togosti bank. Vendar ko gre za Google, stvari niso tako preproste. Dali smo mu ogromno fotografij za učenje algoritmov umetne inteligence. Drugi razvijalci morajo zanje plačati, a nimajo na razpolago tako raznolike, ves čas spreminjajoč se in velike baze. To še ni vse. Algoritmi iščejo in prepoznavajo predmete. Če na primer na vaših fotografijah opazijo veliko pločevink, ga ni vraga, da vam Google kje ne bo serviral oglasa za pivo. In še za kaj, kar so njegovi algoritmi prepoznali, kot oglaševanju primerno dobrino.

Ali nas Google pregovarja, da plačujemo za hranjenje nečesa, česar v bistvu sploh ne potrebujemo?

V svetu ni zastonj kosila in ga nikdar ne bo. Google vam ničesar nikdar ni dal zastonj, vse ste že zdavnaj plačali. Ne z denarjem, temveč s podatki. Brezplačno hrambo so ukinili, ker je uporabnikov preveč in ker njihove fotografije zasedejo vsak dan več prostora. Vendar so pozabili povedati, da jih je ravno toliko, kot so pred petimi leti napovedali in se zaklinjali, da ne bo težav. Razlog ukinitvi je torej treba iskati drugje. Morda v tem, da je Google z brezplačno ponudbo uničil konkurenco ponudnikov programov za prepoznavanje in indeksacijo fotografij. Ker je ni, lahko izstavi račun. Če imate fotografij za več od 15 GB, kolikor znaša zastonj prostor za vse Google storitve, potem boste po novem plačevali. Ni veliko, manj kot dva evra na mesec. A ne se bati. Še vedno bodo na fotografijah iskali premete in vas posiljevali z oglasi.

Pokažite jim figo in brišite nepotrebno

Google vam je vse dal zastonj, da ste se nanj navadili in kot sem že večkrat dejal, postali odvisni. Zdaj je prišel čas za plačilo in morda plačevanje prostora za fotografije ne bo edin davek, ki ga po postavi. Sledi pavšal za uporabo Gmaila, kjer ravno tako nima tekmeca in od katerega smo ravno tako odvisni in nato še plačevanje drugih storitev? Ne vem, ampak možno je, kajti ko Googlu zadiši denar, ga nič ne odvrne od namere.

Naroči se na redna vsakotedenska e-poštna obvestila o novih prispevkih na naši strani.

Kaj storiti? Rešitev je preprosta, a zahteva nekaj časa. Izbrišite nepotrebne fotografije – ali mora res biti pes na tisočerih – in pomembne ter dobre shranite na napravi, zunanjem disku ali kjerkoli se vam zdi primerno. 15 GB za fotografije, video posnetke, datoteke in elektronska sporočila ni ravno veliko, zato se spomnite, kako je bilo nekoč. Takrat sem govoril, da je redno brisanje nepotrebnega nujna in predvsem redna naloga. Vprašajte se, koliko in katere fotografije ste vsaj še enkrat pogledali od trenutka, ko se je samodejno s telefona premaknila na oblak. Če nikdar, potem jo izbrišite. Dokažite Googlu, da se lahko obnašate, kot ste se nekdaj in niste pripravljeni plačevati za nekaj, česar nujno ne potrebujete! To pa je možno, če boste hranili samo pomembne datoteke. V digitalnem svetu se namreč obnašamo tako, kot če doma ne bi ničesar vrgli v smeti. Ne embalaže, ne vrečk in ne olupkov banan. Nič čudnega torej, da nam lahko tehnološka podjetja prodajajo »zrak«.

Avtor Marjan Kodelja
mm
Marjan se s tehnološkim novinarstvom ukvarja od leta 1997 in v tem času je videl že mnogo stvari, ki se nikoli niso uveljavile ali pa so imele kratek čas trajanja. Začel je pri računalniški reviji Moj mikro in ter 2000 postal njen urednik. Veliko kasneje je bil urednik naprej tednika Stop in nato še tednika Vklop, trenutno pa kruh služi s pisanjem tehnoloških člankov.
Marjan Kodelja - prispevki
5 komentarjev
  • Še en dober nasvet za sprostitev prostora je brisanje starih emailov s slikovnimi priponkami. To jaz počnem v Thunderbirdu, ki elegantno omogoča sortiranje emailov po tem, koliko “debeli” so oz. koliko podatkov zavzemajo. Od največjih debeluhov do najmanjših ti jih razporedi ali seveda tudi obratno. Zaman sem iskal to opcijo v Gmail web clientu. Ali vseeno obstaja?

      • Sortiranje rezultatov navadnim uporabnikom iskanja na žalost ni dostopno. Obvod je možen tako da najprej iščeš res velika email sporočila (z npr: has:attachment larger:20M) in nato nižaš iskano velikost priponk (has:attachment larger:10M, has:attachment larger:5M …). Ko enkrat spucaš mailbox, je pa treba sproti paziti, kaj je za šparat in kaj gre lahko v kanto 🙂

  • Google je nategunski. Ampak kaj šele reči o raznih kitajskih zvezdnikih ala Xiaomi, ki so uničili tisoče mi a3 telefonov z zadnjo Android 11 posodobitvijo in zadevo povsem ignorirajo.

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja