Stanje na terenu Petrolu ne more biti v ponos

Kako bi se počutili s skoraj praznimi baterijami pred polnilnico, ki ne deluje in tega ponudnik iz meni popolnoma nerazumljivih razlogov ne ve?

To še zdaleč ni edina težava Petrola, ki se tako rad hvali z ekipo za elektromobilnost. Lani so intervjuji z vodjo ekipe skakali iz zaslona po tekočem traku. Veliko hvale, kako že zdaj med gradnjo predvidevajo potrebe in v zemljo zakopljejo debele električne kable. Prav je, da so pripravljeni. Lažje bodo nadgrajevali mrežo, a lepo bi bilo, da bi hkrati povedali, v kakšnem stanju so obstoječe polnilnice. Tiho so, saj jim stanje na terenu niti približno ne more biti v ponos.

Najmanj »zoprno«, če ne omenim kakšne bolj sočne besede, je polnjenje med dežjem ali ponoči. Ni prijetno skakati okoli vozila, se ukvarjati s preverjanjem kartice, če ne uporabljate aplikacije, ki ima seveda druge »stran poti«, in poskušati povezati največkrat prekratek kabel. Sploh če niste pomislili, kje je priključek in ste vozilo ustavili tako, da ni tik ob postaji. Več kot očitno na Petrolu menijo, da smo ljubitelji električnih vozil radi eno z naravo in sovražimo nadstreške ter da imamo v očeh vgrajen »nočni vid«. Ponekod zato niso namestili sijalk. Nadvse prijetno, ko hkrati skušaš prebrati droben tisk z navodili za uporabo in pritiskati gumbe ob sijočem zaslonu. Bravo za polno izkušnjo uporabe.

Vse to bi jim ob nizu sočnih besed opravičil, če ne bi naletel na težave, ki si jih noben ponudnik, še najmanj Petrol, ne bi smel privoščiti. Ponekod brezstična povezava ne deluje najbolje. Kar je spet mila beseda. Kartico sem moral držati nadpovprečno dolgo, pa še v tem primeru jo je postaja zaznala šele v drugem ali celo tretjem preizkusu.

Podobne težave imajo zadnje čase tudi drugi novinarski kolegi, zato dvomim, da je moj primer osamljen in sem preprosto žrtev pretirane smole.

Ampak to je malenkost glede na kritičen dogodek na večji ljubljanski bencinski črpalki. Polnilnica je kartico sicer takoj zaznala, a nato pokazala znak kave, hvala, zvečer je ne pijem, s pripisom, da teče postopek preverjanja. In tako pet minut, dokler mi ni prekipelo in sem poklical na število klicnega centra. Šok. Izredno prijazna sogovornica, vsaj to deluje kot mora, mi je razložila, da je bila polnilnica zadnjič dostopna dve uri, predno sem razburjen stal pred njo. Zaradi tega mi ni mogla pomagati, še dobro, da baterije niso bile prazne, in da bo poslala ekipo. Toda šele naslednji dan, saj je že pozno. Ura je ravno dobro odbila sedmo zvečer! Ne vem, kaj je bilo narobe in me tudi ne zanima. Normalno je, da pride do težav in okvar. A postavlja se kar nekaj vprašanj. Kako to, da sistem nadzora samodejno ne zazna polnilnic, ki niso več povezane v omrežje in ne omogočajo dostopa na daljavo? Ker takrat ne morejo preveriti kartice, nam ne koristijo. Če je sistem zaznal napako, potem se sprašujem naslednje. Kako to, da nihče ni pravočasno reagiral? Glede na komunikacijo sem dobil občutek, da so šele po mojem klicu, dobri dve uri kasneje, zaznali težavo. Zakaj polnilnica ob težavah ne izpiše na zaslonu, da ne deluje, namesto da do onemoglosti kaže znak kave (gledal sem ga več kot deset minut)? In nenazadnje. Kako si Petrol predstavlja 24-urno storitev brez ekipe, ki bi ves ta čas skrbela za delovanje omrežja?

Kot da to ne bi bilo dovolj, sem že naslednji dan spet naletel na težave s polnilnico istega ponudnika. Tokrat nisem bil žrtev, bil je nekdo drug. Super hitra polnilnica je skoraj brez težav, če spregledam silno počasno zaznavo kartice, polnila Renaulta Megane e-tech, medtem ko Hyundaia Ioniq 5 na sosednjem mestu ni hotela. Prikazala je napako napajalnika. Klic na tehnično pomoč spet ni rodil sadov, saj niso mogli pomagati, ker nikomur ni bilo jasno, v čem je pravzaprav težava. Obenem sosednja 50-kilovatna polnilnica (SODO) ni delala nikakršnih težav. A je bil nejevoljen kolega prisiljen presedeti vsaj enkrat dlje v vozilu, kot je pričakoval, ko je izbral dotično postajo zaradi hitrosti polnjenja, ki jo oglašuje.

Kalvarije s prej omenjeno polnilnico na Celovški s tem še ni bilo konec. Niti približno. Dva dni kasneje sva se spet spopadla. Ker je vse kazalo na uspešno polnjenje, sem skočil na kavo, a ko sem se kasneje vrnil, šok. Vozilo se je polnilo vsega 12 minut, nakar je polnilca polnjenje prekinila zaradi nečesa (po opisu napake na zaslonu sodeč povezanega s temperaturo). Nisem klical serviserja. Preprosto sem jo prekrižal s seznama ter našel drugo. Zato majhen nasvet za Petrol. Preden se naslednjič hvalite, najprej popravite stanje na terenu!

Neuspešne poskuse polnjenja na ultra hitri polnilnici si lahko ogledate tudi v videu: