Če bi me vprašali po dveh najboljših znanstvenofantastičnih filmih vseh časov, bi ob Sipino (Dune) iz leta 1984 postavil Prepovedani planet (1956). Če ne zaradi drugega, pač zaradi legendarnega Robbyja, ki ga ne prekosi noben računalniško »narisan in animiran« robot.
Dobra znanstvena fantastika ni nekaj, kar pogledaš ali prebereš in nato že v naslednjem trenutku pozabiš, ne da bi nekaj iz tega odnesel. Nekaj globljega, morda samo refleksivnega. Pisci romanov to dobro vedo. Škoda, da so avtorji filmov in serij na to pozabili, ko so stopili na drugo pot. Pot bleščečih posebnih učinkov, poenostavljanja in zgodb brez globine. Nič čudnega, da sem zastrigel z ušesi ob novici, da Warner Bros pripravlja remake te klasike. A pustimo se presenetiti v upanju, da v bistvo zgodbe ne bodo posegli in da Robbyja ne bodo spremenili v človeku podobnega androida.
Zemeljska vesoljska ladja prispe na planet Altair, da preveri, kaj se je zgodilo z raziskovalno ekipo, ki je tja prispela pred dvajsetimi leti. Ko so še v orbiti, Dr. Edward Morbius (znanstvenik prvotne odprave) opozori prišleke, naj zaradi lastne varnosti ne pristanejo. Razloži jim, da je člane njegove ekipe enega za drugim ubila skrivnostna sila. Kapitan John J. Adams, kakopak, opozorila ne upošteva. Leteči krožnik (C-57D) pristane, ekipa pa ugotovi, da na planetu živita še doktorjeva hči Altair in robot Robby. Čeprav jih Morbius še enkrat opozori, naj se poberejo, tega ne storijo. Skrivnostna sila nato najprej pokvari opremo, nakar se začnejo sumljivi in skoraj nadnaravni napadi.
Kaj se dogaja? Morbius razloži, da je na planetu nekoč živela napredna civilizacija Krell, ki je izginila v eni sami noči pred 200 tisoč leti. Pokaže jim aparat za krepitev uma, ki ga je skoraj ubil, ko se je priključil nanj, in skrivnostni stroj s prostornino 33 tisoč kubičnih kilometrov pod površjem planeta, ki ga napaja dobrih devet tisoč termonuklearnih reaktorjev. Izkaže se, da je namen stroja materializirati karkoli, kjerkoli na planetu, zgolj z mislijo. Krelli pa so pozabili na »pošast iz ida«. Med spanjem je podzavest sprostila negativna čustva in stroj jim je dal neomejeno moč. Nekaj podobnega se dogaja tudi zdaj.
Povečanje intelekta je Morbiusu omogočilo, da se poveže s strojem, kar je, sicer ne da bi se tega sploh zavedal, ubilo njegovo posadko in zdaj grozi tudi njim. Doktor najprej noče verjeti, a ko dojame, da je res tako, sproži samouničenje planeta, saj je jasno, da nihče ne sme imeti dostopa do tolikšne moči.
Ne bomo prvič priča predelavi klasike. Pred dobrimi šestimi leti je Netflix posodobil serijo o družini, izgubljeni v vesolju (Lost in Space). Čeprav ni slaba – ohranila se je celo tri sezone – pa ji, tako se mi vsaj zdi, manjka žlahtnost štorije in lepota preprostosti posebnih učinkov originala iz leta 1965!
Brez komentarjev