Ko bi svet moral ob prelomu tisočletja storiti bridki konec, a kot se mi dozdeva, se to ni zgodilo, smo spremljali serijo, v kateri človek še zdaleč ni najbolj pomembno bitje v vesolju! Še dobro!
Pilot John Crichton (Ben Browder) po nesreči s testnim orbitalnim čolničkom pade v črvino, s čimer se znajde na drugem koncu galaksije, kjer ga tamkaj živeči na začetku obravnavajo, kot pripadnika tehnološko nadvse zaostale rase. A s tem, ko prispe, po nesreči prepreči napad »mirovnikov« (peacekeepers) na ubežnike, ki pred njimi bežijo v živi vesoljski ladji Moyi. Hočeš nočeš ga morajo sprejeti medse. Prej mu vbrizgajo prevajalske mikrobe, da se sploh lahko razumejo. Obenem, sicer ne po svoji volji, se jim pridruži mirovnica Aeryn Sun (Claudia Black). Tako se začne, kako se konča, pa izveš po 88 delih in dveh dodatnih pod naslovom Mirovniške vojne, ki zgodbo umirjeno pripeljeta do konca. Kakšnega? Dovoli mi rahel kvarnik. Srečnega.
Čeprav je likov veliko, se bolj kot ne vse vrti okoli Crichtona in Sunove. Igralca sta se po koncu snemanja Farscapa preselila v serijo Zvezdna vrata, kjer sta pustila pečat v zadnjih dveh sezonah. Pri čemer sta nekoliko zamenjala karakterja. Claudia je v Zvezdnih vratih pravo nasprotje resne Aeryn, medtem ko Browder pozabi na neodgovornost in na cinizem, kar ga odlikuje v Farscapu.
Prava moč serije ni le v inovativni zgodbi, temveč ponajprej v kostumih, maski in lutkarstvu najmanj na ravni Mupetkov. Bitja, ki so nam dovolj podobna, igrajo ljudje, druge ponazarjajo lutke. Tako podrobno izdelane in vodene, da so videti kot žive. Računalniško upodabljanje je bilo že pred dvajsetimi leti dovolj napredno, pa vendarle so se avtorji odločili, da ga ne uporabijo na vsakem koraku. Skupinski prizori so zaradi tega pristnejši, brez opaznih ločnic med igranim in narisanim, kar je tiste čase prineslo dodaten čar.
Pretekli sta dve desetletji, a je serija kljub temu še vedno sveža. Pravzaprav na to, da ni najnovejša, kaže samo nižja ločljivost in neobstoj tehnike snemanja v visokem dinamičnem razponu. Slednje namreč zna narediti zanimivejše celo prizore, ki so drugače nezanimivi. Dolgočasil se zagotovo ne boš. Delov, ki jih označujem za »mašilo« in ki jih najdeš praktično v vsaki seriji, je razmeroma malo. Dialogi so odlični z veliko humorja in verbalnih iskric. Še posebej lepo se na okolje, kjer vsi nanj gledajo kot na manj razvitega, z obilico cinizma odzove Crichton.
Farscape je ocenjena kot ena boljših znanstvenofantastičnih serij, zato jo moraš pogledati, če ti je žanr vsaj malce všeč. Zaradi odlične produkcije in še boljše vsebinske zasnove pa je aktualna tudi danes, ko smo priča manjši poplavi serij v storitvah pretočnega videa.
Kaj: Znanstvenofantastična serija Farscape iz leta 1999 (prva sezona)
Kje: Trgovina Google Play, Apple TV+ ali »SAJ VEŠ, KJE!«
Ocena 4,2: Čeprav ima serija že dolgo brado in namesto računalniške animacije izkorišča lutke za bitja, ki jih drugače ni mogoče poustvariti, je še vedno vsebinsko sveža in inovativna.
Priporočilo: Glede nasilja, grdega govorjenja in politične korektnosti dokaj neproblematična vsebina.
Brez komentarjev