Sportage ostaja Kiin zastavonoša za ljubitelje »klasike«

Matjaž Ropret • 24. januarja 2022 ob 12:20

Kia se je dokaj odločno podala v elektrifikacijo in želi postati »ponudnik mobilnostnih storitev«, toda zraven bo še naprej ohranjala avtomobile, pri katerih bo poudarek na bencinskih in dizelskih motorjih. Med temi je osrednji Sportage, v Evropi najbolje prodajani model te znamke, ki smo ga zdaj tudi v Sloveniji spoznali v povsem novi podobi. To je sicer že peta generacija, prvič nekoliko drugačna samo za našo celino.

Za razliko od avta z istim imenom, ki ga prodajajo na drugih celinah, je evropska izvedba malo krajša, verjetno prilagojena bolj tesnim cestam in parkirnim prostorom. Od prejšnjega je za 3 cm daljši in po 1 cm širši in višji (4,515 x 1,855 x 1,635 m), medosna razdalja je zrasla na 2,68 m, prtljažnik pa s 503 na že zelo zglednih 591 l, pri nekaterih opremah se tudi srednji del naslonjala zadnje klopi podira posebej (40:20:40), kar je praktično za prevažanje daljših predmetov. Skupna prostornina lahko naraste do 1780 l, seveda s prostorom za samo voznika in sopotnika, vlečna zmogljivost pa je, glede na različico, od 750 do 1650 kg. Kdor želi vleči več kot dve toni težko prikolico, ima na izbiro večjega (in dražjega) Sorenta.

Izpostavljena novost Sportagea je zunanje oblikovanje, ki zahteva nekaj privajanja. Ko sem ga prvič videl v živo na salonu IAA Mobility v Münchnu, me ni najbolj prepričal, zdelo se mi je, da ima preveč detajlov, kjer so oblikovalci poskušali doseči tak ali drugačen učinek. Na slovenski predstavitvi sem vse skupaj že nekoliko bolj vkomponiral v celoto. Spredaj so linije večkrat prelomljene, zadaj pa zašiljeno v rob, kar smo videli že pri električnem EV6. Notranje oblikovanje zaznamuje instrumentna plošča, malenkost ukrivljena okrog voznika, ki lahko pod enotnim steklom vsebuje dva zaslona, lahko pa sta, pri cenejših opremah, ta nekoliko bolj vidno ločena. Zračniki so prilagojeni tej, zdaj ne več taki posebnosti, na srečo je pod osrednjim zaslonom še panel s kombinacijo fizičnih in navideznih tipk za hitrejši in preglednejši dostop do nekaterih funkcij. Kako je s tem v praksi, bomo sicer preizkusili čez nekaj mesecev, če Sportagea dobimo na test.

V boljših različicah sta sicer oba zaslona 12,3-palčna in imata nov uporabniški vmesnik, tudi tega smo si lahko (na hitro) ogledali že v EV6. Med drugim omogoča nekatere povezane storitve (Here, TomTom, …) in upravljanje na različne načine, od pritiskanja zaslona prek gumbov do glasovnih ukazov. Seveda sta na voljo Android Auto in Carplay. Za fizični priklop naprav so spredaj vgradili po en priključek USB-C in USB-A, kar pozdravljam, v odlagalnem predalu je lahko brezžični polnilnik za telefon z močjo 15W. Priključki USB so še na zadnji strani sedežev za potnike na zadnji klopi, poleg tega so v sedežih kljukice za obešanje jaken in podobnega.

Medtem ko je prejšnji Sportage imel 11 funkcij asistenčnih sistemov, jih novi premore 18. Med drugim samodejni regulator hitrosti upošteva tudi aktualne navigacijske in prometne podatke, sistem za preprečevanje naleta pa zna v križiščih opazovati, od kod prihajajo avtomobili, kolesarji in pešci.

Pomladi resda prihajata klasična hibrida in tudi priključnohibridna izvedba, vendar pri uvozniku pričakujejo, da bo velika večina prodanih avtomobilov bencinskih, nekaj tudi dizelskih (razmerje bi bilo lahko blizu 70:30), medtem ko bo hibridnih verjetno za vzorec. Bencinski motor 1.6 T-GDI je mogoče izbrati s 110 ali 132 kW (150 oz. 180 KM), lahko v kombinaciji z blagim hibridom ali brez. V Kii to utemeljujejo predvsem s tem, da je v nekaterih državah davek na blage hibride nižji, v tistih, kjer ni (kot denimo v Sloveniji), pa še vedno ponujajo nekoliko cenejšo izvedbo brez te tehnologije, ki malce pripomore pri speljevanju in pospeševanju ter zniža porabo za kakšen dl na sto km. Dizelski motor, prav tako s prostornino 1,6 l, ima lahko 85 ali 100 kW (115 ali 136 KM), prvi je vedno »običajen«, drugi pa v vsakem primeru blagi hibrid. Klasični hibrid temelji na bencinskem 1.6 T-GDI, vendar ima zraven še elektromotor s trajnim magnetom ter močjo 44,2 kW in baterijo s kapaciteto 1,49 kWh. Skupna sistemska moč znaša 169 kW (230 KM). Pri priključnem hibridu, pogonski sklop je enak kot v Hyudaijevem Tucsonu, elektromotor zmore 67 kW, baterija pa ima bruto kapaciteto 13,8 kWh. Tu je skupna sistemska moč 195 kW (265 KM), povsem električnega dosega pa bo verjetno kakih 50 km.

Cene se s popusti na financiranje (lizing) začnejo pri 22 tisočakih, toda vstopno opremo Start z ročno klimatsko napravo in majhnimi zasloni (pred voznikom je v bistvu »potovalni računalnik«) bi preskočil. Tudi uvoznik največ zanimanja pričakuje za naslednja nivoja Edition in Fresh, slednji je denimo deležen 12,3-palčnega osrednjega zaslona namesto osnovnega 8-palčnega. Oprema Style pa prinese »pravo« notranjost z »enotnim« informacijskim panelom, pa med drugim tudi samodejni regulator hitrosti pri samodejnem menjalniku. Tak Sportage, ki je tudi že blagi hibrid, pa z lizingom stane najmanj 33 tisočakov. Z gotovinskim plačilom je (v izhodišču, ne pa tudi na koncu) za tri tisoč evrov dražji. Cene gredo sicer tudi čez 40 tisoč evrov.