Športa ura, ki je ne bi želeli sneti, če bi bila cenejša! (#VIDEO)
Marjan Kodelja 18. junija 2018 ob 06:54

Če so nekatere športne ure primerne le za uporabo med kratkočasnimi dejavnostmi, pa je Suunto Spartan Sport Wrist HR Baro elegantnejša različica, ki jo lahko nosimo ob (skoraj) vsaki priložnosti. Veliko ima skupnega z modelom Trainer, ima pa tudi stvari, ki jih ta nima. Na dotik občutljiv zaslon ter barometer. Nad njim je le še model Ultra, ki ima od vseh iz družine Spartan najbolj zmogljivo baterijo, vendar nima optičnega čitalnika srčnega utripa.

Nisem pretirani ljubitelj ur, vendarle že dolgo nisem imel pri sebi takšne, po kateri se mi je milo storilo, ko sem jo moral vrniti. Čeprav je na pogled velika in za nekatere okorna, pa je na zapestju, vsaj po mojem estetskem okusu videti lepa, nošnja pa prav nič moteča. No ja, zavedal sem se, da jo tam, le pretirano motilo me ni. Ni pa popolnoma brez napak oziroma recimo raje slabše izvedenih stvari. Tako kot cenejši »brat« je tudi pri njej največja težava v mobilni aplikaciji. Upam pa, da bo Suunto dojel ter naredi aplikacijo, ki bo boljša ter bolj prilagojena uporabi na mobilnih napravah. Da bo vsaj tako dobra, kot je njihova Movescount spletna različica in da bodo (končno) rešili težavo sinhronizacije podatkov prek Bluetootha. Tudi pri tej uri se je sinhronizacija včasih tudi desetkrat začela in nato nekje na sredini ustavila, preden so bili podatki preneseni. Ni pa bilo opaziti nobenih težav v delovanju pametnih funkcij (obvestila na zaslonu ure), pa čeprav je tudi ta povezava izvedena prek istega komunikacijskega kanala.

Barometer še zdaleč ni ostalina preteklosti

Barometer meri zračni pritisk in na njegovi podlagi izračuna višino. Vse lepo in prav, vendarle višanje oziroma nižanje pritiska ni nujno le posledica dviga ali spusta za nekaj metrov. Tudi sprememba vremena ga povzroči, zato je bilo treba tipala, če želimo, da so meritve natančne, redno umeriti. Višino pa zna izračunati tudi sistem satelitske navigacije. Kot vemo, so za približno natančni zemljepisni položaj potrebni signali vsaj treh med seboj optimalno oddaljenih satelitov. Za podatek o višini je potreben še četrti, najbolje navpično nad sprejemnikom. Več satelitov, bolj natančna je lahko meritev, a velja, da moderni GPS sprejemnik višino izračuna natančno med 10 in 20 metri. Kar pa je za nekatere uporabnike, spomnimo se le padalcev, jadralcev ali plezalcev, verjetno premalo.

Načina imata svoje prednosti in slabosti, združitev obeh v eni napravi, pa vsaj v teoriji izniči slednje. Vsaj v teoriji. Barometer je še vedno priporočljivo umeriti ob vsaki večji spremembi vremena. Je pa na voljo tudi samodejna možnost FusedAlti, ki kombinira višinske podatke sprejemnika GPS s podatki barometra in zmanjša meritvene napake. Prednost vgrajenega barometra pa je, da so podatki o višini na voljo tudi v primerih, ko izključimo sprejemnik GPS, znižamo njegovo natančnost (oboje, da baterija zdrži dlje) ali je sprejem signalov prekinjen oziroma moten. Kaj pa v praksi? Bom rekel takole. Model Trainer, ki uporablja zgolj satelitsko merjenje višine, se je zmotil za nekaj deset metrov, Baro brez natančno umerjenega barometra, a z uporabo zgoraj omenjene funkcije, pa le za nekaj metrov. Razlika je več kot očitna, je pa to podatek, ki je enim zelo pomemben, drugim pa veliko manj.

Natančnost je na visokem nivoju

Delovanje optičnega tipala srčnega ritma sem že podrobneje opisal v prispevku o modelu Traniner ter zapisal, da je natančnost odlična. Res je, ampak … vedno ta ampak. Je odlična v primerjavi z nekaterimi drugimi podobnimi tipali, ki sem jih do sedaj že imel na zapestju, ter če je ura »močno« zategnjena. Tako zelo, da se na koži pozna odtis tipala. Drugače so lahko meritve nenatančne in za resne športnike neuporabne. Sicer glede primerne namestitve nekaj podobnega velja tudi za tipalo v traku, je pa zaradi drugačnega načina merjenja, meri namreč električne impulze srčne mišice, to gotovo bolj natančno. Optično tipalo torej zadosti potrebam manj zahtevnih rekreativnih športnikov, njegova poglavitna prednost je, da ura meri ritem vedno, ko jo nosimo, zahtevnejši pa bodo posegli po traku. Kar pa se tiče natančnosti sprejemnika GPS lahko potrdim, da je ta na vseh urah družine Spartan odlična, lahko pa spreminjamo intervale računanja položaja med 1, 5 ali 60 sekundami. To sicer vpliva na natančnost sledenja poti, a tudi na vzdržljivost baterije.

Še vedno odličen zaslon

Dobro je, da je reflektiven in odlično viden v vsakih svetlobnih razmerah, je pa tudi na dotik občutljiv, kar prinese dodatne možnosti uporabe. Ni pa kot pri pametnih urah in ne moremo takoj »šariti po njem«. Da začne prepoznavati prstne kretnj, moramo najprej pritisniti na srednji gumb. Potem pa je prst način za gibanje med zasloni menija, ki je tak pri modelu Trainer. Meni ni posebno atraktiven in ne vem kako zelo lep, je pa preprosto brez nepotrebnih dodatkov, razumljiv in predvsem uporaben. Marsikaj lahko naredimo s prstom, vendar je včasih lažje (premor med snemanjem dejavnosti, novi krog, itd) hitro pritisniti na pravi gumb. Ko enkrat vemo, kateri je pravi. Zato trije gumbi, ki so ostali, niso niti približno odveč zaradi občutljivosti na dotik.

Naroči se na redna vsakotedenska e-poštna obvestila o novih prispevkih na naši strani.


 

Najmanj deset ur beleženja

Nobena ura nima ogromne baterije, ker preprosto zanjo ni prostora. Čas polnjenja je približnost dve uri, potem pa brez težav ura zdrži vsaj sedem dni, medtem ko šteje korake in meri srčni ritem. Ko pa merimo dejavnosti, tega ne moremo pričakovati. Pri polni natančnosti vseh tipal zdrži do osem ur, do deset pa, če zmanjšamo natančnost sprejemnika GPS na srednjo vrednost. Zmogljivost, ki vsaj mene zadovolji, verjamem pa, da ne tudi zahtevnejših rekreativnih športnikov.

Spletna aplikacija me vsakič znova preseneti

Ura ima še eno zanimivo tipalo in sicer temperature. Na prvi pogled manj pomembna zadeva vendar pride prav, ko po vadbi analiziramo dosežene rezultate. Tu trčim ob »zmogljivost« spletne aplikacije, ki me vedno znova preseneti. Če na grafikonu pod zemljevidom izberemo prikaz temperature, se deli poti na zemljevidu obarvajo v različnih barvah. Hitro vidim, kje je bilo topleje, torej sem hodil po soncu in je zato morda tam hitrost premikanja nižja in kje je bilo hladneje. Podobno velja za vse zbrane podatke. Od hitrosti, srčnega utripa naprej. Kot sem dejal. Zelo uporaben prikaz, če nas zanima in smo pripravljeni kasneje analizirati svoje rezultate.

Prihodnost človeka je digitalna in spremljanje dejavnosti, ki pa neposredno pomeni spreminjanje vsega v številke, je zgolj ena od stvari, ki jo vse pogosteje počnemo. Skoraj vsaj pametni telefon že šteje korake in nas obvešča, koliko kalorij smo tisti dan pokurili. Če že moram beležiti sebe, potem to raje počnem z uro, če pa je primerno za vse priložnosti in ima nekaj tistih nujnih sposobnosti »pametnih« ur, toliko bolj. Model Trainer mi je bil všeč in bolj kot ne je beležil podatke, ki me zanimajo. Ampak če bi se moral odločati med modeli družine Spartan, potem je po mojem mnenju Baro boljša izbira. Pod enim pogojem. Če bi bil še malce cenejši!

Avtor Marjan Kodelja
mm
Marjan se s tehnološkim novinarstvom ukvarja od leta 1997 in v tem času je videl že mnogo stvari, ki se nikoli niso uveljavile ali pa so imele kratek čas trajanja. Začel je pri računalniški reviji Moj mikro in ter 2000 postal njen urednik. Veliko kasneje je bil urednik naprej tednika Stop in nato še tednika Vklop, trenutno pa kruh služi s pisanjem tehnoloških člankov.
Marjan Kodelja - prispevki
2 komentarja

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja