Sporno avtorsko direktivo utegnejo prehiteti volitve
Matjaž Ropret 21. januarja 2019 ob 10:05

Razvpiti predlog nove evropske direktive o avtorskih pravicah je po poročanju medijev zašel v težave. Danes bi se morala začeti pogajanja med evropsko komisijo (predlagateljico), evropskim svetom, torej vladami držav članic EU, in evropskim parlamentom. Ta je jeseni izglasoval, da gre besedilo lahko v postopek pogajanj. Vendar je Romunija, ki v prvi polovici leta predseduje EU, današnje srečanje preklicala. Njenemu kompromisnemu predlogu nasprotuje 11 držav, med njimi menda tudi Slovenija.

Skoraj vsi se strinjajo, da je treba avtorsko pravo v Evropi posodobiti, ker veljavna pravila niso prilagojena za digitalno dobo. Toda nova, kot so si jih zamislili v Bruslju v navezi z lobisti največjih imetnikov pravic, bi bila še slabša za uporabnike spletnih storitev. Predlog direktive vsebuje več spornih členov, največ hrupa sta povzročila 11. in 13. Eden zapoveduje nadomestila pri povzemanju novic, kar bi v praksi pomenilo, da bi morali agregatorji (Google News in podobni) plačevati medijskim hišam, kdor pa bi hotel kaj deliti na družabnih omrežjih, pa bi moral pridobiti vsaj soglasje avtorja oz. medija. Drugi pa bi različnim storitvam nalagal obvezno »cenzuro« vsebin, ki morda kršijo avtorske pravice, kar bi bilo izvedeno v obliki čistega avtomatizma in brez varovalk za uporabnike, ki so zgolj želeli naložiti kakšno fotografijo ali kaj drugega.

Več držav je torej imelo pomisleke, odvisno od tega, ali so tam močnejši zagovorniki direktive (avtorska združenja, založbe, filmski studiji, …) ali nasprotniki (spletni ponudniki, …). Namero Romunije, ki je želela hitro sprejetje besedila, so blokirale Belgija, Italija, Nemčija, Nizozemska in Poljska, proti pa so še Finska, Hrvaška, Luksemburg, Portugalska, Slovenija in Švedska. Popravki besedila, ki so jih predlagali v Bukarešti in ki bi malenkostno zmanjšali omejevanje svobode na spletu (dovoljeno bi bilo objavljati t. i. meme, ki pa jih ne bi mogel naprej deliti nihče drug), niso bili dovolj. Konsenza o tem, da »zelo kratki« izseki ne bi zahtevali privoljenja in nadomestila, pa tudi še ni bilo. In izjeme, denimo da za manjša podjetja ne bi veljala obveznost filtriranja vsebin, niso sprejemljive za vse.

Evropski komisar za digitalne zadeve Andrus Ansip je izrazil obžalovanje ob tej dodatni zamudi, iz komisije pa so v uradni izjavi sporočili, da je

direktiva za evropske institucije prioritetnega pomena in ključna za evropske državljane, ustvarjalne poklice in medije.

Kako se bo zadeva odvijala naprej, je trenutno negotovo. Novega datuma pogajanj še ni, prav tako ni na vidiku kompromisa. In ker se take zadeve praviloma ne rešujejo v roku nekaj tednov, temveč prej nekaj mesecev, bi povsem lahko vse skupaj prehitele majske volitve v evropski parlament in bi se z direktivo od jeseni naprej ukvarjala še tretja komisija zapored.

Naroči se na redna vsakotedenska e-poštna obvestila o novih prispevkih na naši strani.


 

Avtor Matjaž Ropret
mm
Matjaž že več kot desetletje novinarsko pokriva tehnološki svet. Najprej na Radiu Slovenija, nato je na Delu od začetka leta 2009 do jeseni 2016 urejal redno tedensko prilogo Infoteh in pripadajočo rubriko na spletni strani. Zdaj je urednik Tehnozvezdja in hkrati glavni avtor na tej strani. Uporablja tiste naprave, ki se mu zdijo tehnološko dovolj napredne, uporabne in narejene z vsaj nekaj sloga, ne glede na znamko, operacijski sistem, platformo in ostale religiozne razloge.
Matjaž Ropret - prispevki
Brez komentarjev

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja