Sporni členi direktive o avtorskih pravicah bližje potrditvi, toda saga se nadaljuje
Matjaž Ropret 20. junija 2018 ob 18:10

Po napovedih je odbor za pravne zadeve Evropskega parlamenta danes glasoval o predlogu nove direktive o avtorskih pravicah na enotnem digitalnem trgu in s tesno večino štirinajstih glasov proti devetim ob dveh vzdržanih potrdil stališča, ki jih je predlagal poročevalec Axel Voss. Vključno s »spornimi« členi, o katerih smo pisali minuli teden. Tako naj bi drugega julija na plenarnem zasedanju parlamenta razglasili, da vstopajo v t. i. pogajanja z evropskim svetom (pristojnimi ministri in predsedniki vlad držav članic). Lahko pa poslanke in poslanci do takrat še zahtevajo glasovanje o začetku pogajanj.

Parlamentarci, vsaj tisti, ki so glasovali za, so prepričani, da direktiva prinaša boljša pravila za digitalni svet. Axel Voss je povedal:

To je prvi korak v smeri zaščite avtorskih pravic, ki pritiče izzivom interneta. Pravila za to področje so stara 17 let, takrat pa sta bila tako internet kot informacijska družba popolnoma drugačna. Ustvarjalci vsebin in založniki se morajo prilagoditi novi internetni stvarnosti, ki prinaša nove priložnosti, a ima tudi omejitve. Še posebej dejstvo, da izdajatelji novičarskih publikacij in umetniki niso primerno plačani zaradi velikih spletnih agregatorjev in platform za deljenje vsebin. To je narobe in je treba popraviti.

Med drugim bo direktiva, tako zagovorniki, poskrbela za določeno mejo, koliko besedila posameznega članka lahko novičarski agregatorji prikazujejo brez plačila »licenčnine« založniku oz. avtorju. In tudi, da bi platforme, kamor uporabniki nalagajo vsebine (fotografije, videe, …) ali plačevale nadomestila imetnikom avtorskih pravic (denimo če gre za posnetek s koncerta ali uporabo fotografije brez izrecnega privoljenja avtorja) ali odstranjevale take vsebine.

In prav tu se nameni piscev in podpornikov direktive krešejo z argumenti nasprotnikov. Ti trdijo, da bo to dvoje uničilo internet, kot ga poznamo. Omejevanje polnega prikaza spletnih povezav bi zmanjšalo pluralnost, informiranost, svobodo govora, ogrozilo manjše medije in njihov doseg, še povečalo moč lažnih novic, čeprav predlagatelji direktive trdijo ravno nasprotno. Sprotno pregledovanje naloženih vsebin pa bi bilo podobno cenzuri in bi ogrozilo satiro, parodijo, komentiranje, opozarjanje na laži, neumnosti, širjenje dobrih vsebin in avtorskih del, itd In kot smo pisali, so tu še nekatere druge določbe, ki puščajo odprta vrata za zlorabe.

Predlagatelji sicer trdijo, da bodo morali biti »cenzorski« algoritmi spisani tako, da ne ujamejo vsebin, ki ne kršijo avtorskih pravic, in da mora biti možnost pritožbe enostavna. Nalaganje na prosto dostopne spletne enciklopedije, kot je Wikipedia, ali na odprtokodne platforme, denimo Github, pa naj bi bilo že privzeto izključeno iz omenjenih pravil.

Obstaja velika verjetnost, da se bodo pojavile zahteve po glasovanju na plenarnem zasedanju. Napovedala ga je že nemška evroposlanka Julia Reda, ki je ena najglasnejših nasprotnic predlagane direktive, ki je objavila tudi seznam poslank in poslancev, ki so podprli posamezne sporne člene. V omenjenem odboru sicer ni nikogar iz Slovenije. Pogajanja z evropskim svetom pa običajno dajo kompromisno rešitev, ki ni dobra za uporabnike, »industriji« pa pušča vsaj priprta vrata, če že ne streže popolnoma njenim interesom. Sprejemanje direktiv v evropskem parlamentu, potem ko jih po predlogu evropske komisije tja pošljejo ministri, pa dopušča večje možnosti vlaganja dopolnil in s tem spreminjanja členov, ki gredo najbolj na roko tistim z velikim lobističnim potencialom.

Naroči se na redna vsakotedenska e-poštna obvestila o novih prispevkih na naši strani.


 

Avtor Matjaž Ropret
mm
Matjaž že več kot desetletje novinarsko pokriva tehnološki svet. Najprej na Radiu Slovenija, nato je na Delu od začetka leta 2009 do jeseni 2016 urejal redno tedensko prilogo Infoteh in pripadajočo rubriko na spletni strani. Zdaj je urednik Tehnozvezdja in hkrati glavni avtor na tej strani. Uporablja tiste naprave, ki se mu zdijo tehnološko dovolj napredne, uporabne in narejene z vsaj nekaj sloga, ne glede na znamko, operacijski sistem, platformo in ostale religiozne razloge.
Matjaž Ropret - prispevki
Brez komentarjev

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja