Težko si je izmisliti še kaj res novega v svetu popolnoma brezžičnih slušalk, a po drugi strani je tudi res, da v poplavi tovrstnih izdelkov vseeno ni tako zelo veliko res dobrih in hkrati cenovno atraktivnih. Ankerjevi inženirji so si za model Soundcore Liberty 4 kot dodano vrednost zamislili merjenje srčnega utripa (v ušesih, seveda), poskušali pa so tudi izdelati kar najbolj zaokrožen in uravnotežen komplet za 150 evrov. Jim je uspelo?
Prvo, kar me je pritegnilo pri Liberty 4, je dizajn tako slušalk kot polnilne škatlice. Gre za vrsto z repki oz. peclji, ki so tokrat res lepo oblikovani, počasi se ožijo navzdol, na vrhu in spodaj so polkrožni zaključki in svetleča zunanja površina je spodaj nekoliko odmaknjena od roba, mislim, da tudi zaradi vgrajenega mikrofona. Ob strani je utor zaradi zaznavanja stiskov za upravljanje, atraktivno je oblikovan tudi zgornji del, ki se zaključi s prozornimi silikonskimi nastavki. Ti so na voljo v štirih velikostih in so ravno prave čvrstosti ter za razliko od nekaterih drugih pobirajo zelo malo prahu in umazanije, povrh vsega so še udobni za dolgotrajno nošenje. Dizajnersko in glede udobja so to ene mojih ljubših tovrstnih slušalk, pa sem jih preizkusil že res veliko. Vsekakor bi imel bele, kakršne so bile testne, ne črnih.
Polnilna škatlica je vodoravne orientacije, kakršnih zadnje čase ni veliko, precej bolj pogoste so pokončne. Še večja posebnost je odpiranje, saj se pokrov na vodilu »odpelje« nazaj. Atraktivna rešitev, za katero pa se bojim, kako dolgo bo vzdržala. Klasično odpiranje je zagotovo bolj robustno. Druga nenavadna lastnost v etuiju sta lučki, ki osvetlita slušalki, ko ju uporabnik vstavi noter. Ne vem, ali ima to »obsevanje« še kakšno konkretno vlogo. Morda UV-dezinfekcijo? Na sredi pod pokrovom je gumb za sprožitev načina »parjenja«, ob robu škatlice pa podolgovata lučka, ki sveti med polnjenjem. To je lahko žično (prek USB-C) ali tudi brezžično.
Baterija preseneča
Baterije je po mojih izkušnjah več kot dovolj. Uradno naj bi bilo z vključenim aktivnim dušenjem hrupa zaloge, brez vmesnega polnjenja v škatlici, za kar sedem ur, brez dušenja pa za devet ur. V resnici je nekaj manj, a še vedno bistveno več od nekaterih slušalk v zadnjem obdobju, ki so z odpravljanjem hrupa ponujale vsega tri do štiri ure delovanja (res pa deset minut v škatlici lahko že zagotovi dodatno uro predvajanja). Nalogo so tudi opravljanje malce bolje, vendar razlika ni tako bistvena. Tudi Liberty 4 menda prilagajajo moč dušenja, toda kakšne nastavitve v tej smeri ne ponujajo, ANC je mogoče zgolj vključiti ali izklopiti. Nekateri šumi seveda pridejo skozi, toda tisto glavno, kar najbolj moti, slušalke precej dobro izničijo. Rekel bi, da so nekje na pol poti med cenejšimi modeli (npr. Huawei Freebuds 5i) in tistimi res vrhunskimi (Huawei Freebuds Pro 2, Sony WF-1000XM4). Za pogovore so mikrofoni več kot dobri in takrat slušalke kajpak prepuščajo zvok iz okolice, da se uporabnik sliši in lahko normalno govori.
Ankerjeve slušalke so si pridobile sloves zvočno dokaj kakovostnih in Liberty 4 nadaljujejo tradicijo. Osnovna nastavitev mi sicer ni najbolj po godu, zato sem malo prilagodil izenačevalnik, predvsem sem uravnotežil nizke in srednje tone, z visokimi že v osnovi nisem imel težav, in s tem sem bil potem zelo zadovoljen. Govor v podkastih je bil zelo čist in glasba je imela pravo globino in podrobnosti, še posebej z vključenim kodekom LDAC. Brez njega gre sicer na kodec AAC, kar je prav tako bolje od osnovnega SBC, in že z njim se glasba s pretočnih storitev sliši zelo spodobno. Marsikdo verjetno niti ne bo zaznal kakšne pomembne razlike, kar je spodbudno, kajti uporabnik se mora odločiti med LDAC-om in dvojno hkratno povezavo. Če namreč želi s slušalkami sočasno uporabljati dve napravi – zdaj posluša na eni, zdaj na drugi, ali denimo posluša z računalnika, pa ga zmoti klic na telefonu, pri čemer slušalke vir zvoka zamenjajo samodejno – se mora odpovedati prenosu zvoka v višji kakovosti.
Zdravje?
Za upravljanje so si, podobno kot pri Huaweiju, zamislili stiskanje »pecljev«, kar ni moj najljubši način. Raje imam preproste dotike. V redu pa je, da je mogoče v aplikaciji za desni in levi repek posebej določiti, kaj se zgodi pri enkratnem, dvakratnem in trikratnem stisku. Ko uporabnik vzame eno od slušalkic iz ušes, se predvajanje samodejno prekine, kar je že skoraj samoumevna funkcionalnost (četudi se srečamo kakšne ne ravno najcenejše slušalke brez nje), vendar je pri tem nekaj zamika, ustavitev ni takojšnja. Žal ni tudi samodejnega vnovičnega nadaljevanja predvajanja, ko je slušalkica znova v ušesu. V aplikaciji (Soundcore) je sicer mogoče še določiti, kateri način prepuščanja zvoka (običajen, aktivno dušenje ali »slišno«) je aktiven – med načini je mogoče prehajati tudi s stiskanjem peclja – in nastavljati zvočne parametre. Poleg izbire kodeka LDAC in izenačevalnika sta na voljo še prilagoditev zvoka po svoji meri in pa simuliran prostorski zvok (Spatial Audio). Do slednjega nimam pri glasbi prav nobenih simpatij, zato trdim, da ga lahko mirno preskočite.
Še en razdelek aplikacije je Soundcore Wellness in vanj se je treba posebej prijaviti, z dodatnim uporabniškim imenom in geslom. Namenjen je zbiranju podatkov iz tipal za merjenje srčnega utripa. Ta zmožnost sama po sebi ni neumna, daje pa podatek o povprečnem utripu, celoten graf njegovega gibanja skozi aktivnost, koliko časa je bil uporabnik v posameznem območju intenzivnosti vadbe, in še čas trajanja ter količino porabljenih kalorij (slednje je seveda ocena). Toda po drugi strani se sprašujem tako glede implementacije kot tudi, katero napravo lahko zares nadomestijo slušalke.
Najprej o natančnosti merjenja. Glede na podatke z ure bi rekel, da so morda slušalke celo bolj natančne. Ko sem imel pašček dovolj zategnjen ali sem roko umiril, so bile številke praktično identične, sicer pa so se nekoliko razlikovale, verjetno pretežno zaradi premikanja ure na zapestju. Pas čez prsni koš je v tem pogledu še vedno v prednosti. Slušalke mu očitno po sami meritvi pridejo blizu, toda z nečim morajo biti povezane, da imajo smisel. Samo za meritev jih namreč ne bi imel (sprožiti jo je v vsakem primeru treba v aplikaciji), vmes bi potem še nekaj poslušal. In, da se razumemo, v naravi nočem imeti slušalk v ušesih. Zavedam pa se, da jih nekateri imajo. In če je naprava, s katero jih imajo povezane, telefon, ga je treba imeti s seboj, kar še posebej za tek ni najbolj praktično. Če je ura, potem že ta meri srčni utrip in to počne dovolj dobro, da tega ni treba početi še s slušalkami. Skoraj vsakdo teče z uro in ta izmeri še marsikaj drugega, srčni utrip pa umesti med tiste podatke, ki jih lahko uporabnik pogleda kadar koli. Do teh s slušalk se je namreč mogoče skozi aplikacijo prebiti samo takrat, ko so povezane. Kadar so v polnilni škatlici, je aplikacija Soundcore »mrtva«. Na prvi pogled zanimiva ideja, v praksi nekoliko odvečna meritev.
Slušalkam Soundcore Liberty 4 na koncu koncev ne morem kaj dosti očitati. Dejansko nudijo (skoraj) vse tisto, kar od takega pripomočka pričakujejo tudi zahtevnejši uporabniki, vključno z dovršenim izgledom, in nimajo kakšne večje pomanjkljivosti. Še cena je dokaj razumna, vendar se da, če ne drugače v času kakšnih akciji, dobiti podobno dobre za približno sto evrov, ali za približno 150 take, ki nudijo naprednejše dušenje hrupa.
HVALIMO:
- Atraktivna oblika in udobno nošenje
- Drugačna in funkcionalna škatlica
- Lep in uravnotežen zvok
- Možnost kodeka LDAC (ob povezavi z eno napravo)
- Možnost dvojne hkratne povezave (s kodekom AAC)
- Dolgo trajanje baterije
- Merjenje srčnega utripa je redko videna funkcionalnost, četudi ne najbolj uporabna
GRAJAMO:
- Nekatere slušalke za podobno ceno ponujajo še boljši zvok in/ali aktivno dušenje hrupa
- Aktivno dušenje hrupa nima nobene dodatne nastavitve
- Počasno zaznavanje ob jemanju iz ušes (za ustavljanje predvajanja)
- Predvajanje se ne zažene samodejno, ko slušalko znova vstavimo v uho
- Malo nas skrbi robustnost pokrova škatlice
- Podatki o vadbi so na voljo samo takrat, ko se slušalke povezane s telefonom
Brez komentarjev