Sony Xperia L3: Ni pretirano zanimiv, a izpolni večino zahtev
Marjan Kodelja 15. aprila 2019 ob 06:33

Moramo mu priznati vztrajnost, pa čeprav Sonyju, ko gre za pametne telefone, zvezde niso naklonjene. Nimajo slabih, a odkar poznamo družino Xperia, niso znali potrošnikom razložiti, zakaj kupiti njihove telefone in ne Appla, Samsunga, LG-ja. Ko pa so na zahodne trge agresivno prodrli še Kitajci, so se težave le še stopnjevale. Bo z novo generacijo modelov drugače? Če sem iskren, se mi niti sanja ne.

Xperia L3 sodi med dostopne telefone s ceno do 200 evrov. Kategorija, ki še vedno omogoča malo večji zaslužek od drobiža, a se mora zato boriti s telefoni, kot sta Moto G7 Power in Honor 10 Lite. Potrošniki so navajeni, da za toliko denarja dobijo soliden telefon, ki večino nalog opravi brez večjih težav, da je videti kolikor toliko sodoben ter ima skoraj nekaj zmožnosti velikih. Pa čeprav plastičen. Zato pa so ga morda pripravljeni kupiti, ne čakati, kdaj oziroma ali ga bo ponudil operater v svoji subvencionirani ponudbi.

(Skoraj) v celoti iz plastike

Pri tej ceni ne moremo pričakovati enovitega kovinskega okvirja in rabe za izdelavo zahtevnejših in dražjih materialov. Cel je plastičen, edina izjema je zaščitno steklo, stiki in ostale podrobnosti na ohišju pa pri črni različici, ki so mi jo poslali, niso izrazito vidne. Ohišje je skoraj povsod kompaktno, izjema je hrbtna plastična ploskev, za katero se zdi, kot da »plava« nad notranjimi elementi telefona, trkanje po njej pa ustvarja votle zvoke. To in pa nizka teža tudi ne otip ne dajeta občutka nečesa nadvse kakovostnega. So pa robovi lepo zaobljeni, zato je rokovanje in prijemanje telefona prijetno, telefon ni prevelik in lepo zdrsne v zadnji hlačni žep, pa tudi tanek je. Po eni strani ne more skriti »cenenega« porekla, na kar na primer kažeta debela robova nad in pod zaslonom, po drugi pa ime nekaj značilnosti še enkrat dražjih modelov, kot sta zaslonsko razmerje 18:9 in tipalo prstnega odtisa.

Na zgornjem robu je vtičnik za slušalke, na levem daljšem hibridno ležišče za kartice, spodaj priključek USB tipa C, poleg njega pa dokaj neugledna odprtina pravokotne oblike, za katero je zvočnik. Telefon ima en sam zvočnik, če zanemarimo onega manjšega za klice, je pa ta dokaj glasen, z velikostjo zvočnika ter ceni primerno kakovostjo zvoka. Ostane še desni rob. Na njem se med gumbom za vklop ter malce večjim za jakost zvoka, nahaja tipalo prstnega odtisa. Ni pa hkrati »tipka« (kot je bila to praksa pri dražjih modelih Xperia), kar je kar malce škoda. Oni tipki sta sicer na primernih mestih za eno ročno uporabo, sta odzivni, a morda za odtenek pretanki.

Sony Xperia L3
  • OBLIKA IN IZDELAVA
  • ZASLON
  • FOTOAPARAT
  • DELOVANJE
  • PROGRAMSKA OPREMA
  • RAZMERJE CENA/KAKOVOST
3

Naj kupim?

Realno gledano je tako, da je za do 200 evrov mogoče dobiti boljši ali (in) po videzu sodobnejši telefon, a če hočete, da je znamke Sony, saj je v svetu naprav zabave elektronike sinonim za kakovost, potem se lahko odločite tudi zanj. Splačalo pa se bo tudi pogledati, pod kakšnimi pogoji ga bodo nudili operaterji. Bo čisto zadosti za malo zahtevne uporabnike, starejše, ki se ne menijo kaj dosti za pametne funkcije, še manj, da bi padali na tehnološke novitete, in pa tudi za mlajše otroke, ki še ne vedo, da obstajajo Appli, Huaweiji in Samsungi za tisočaka.

Zaslon brez zareze

Zgornji rob in pa brada pod zaslonom sta dokaj široki, zato zgoraj ni nobene potrebe po zarezi, spodaj pa ni težav s skrivanjem priključka zaslona – gre za to, kako je zaslon povezan z matično ploščo telefona. Nekatere zareza moti, drugi smo se nanjo privadili in telefoni z zarezo so manjši, hkrati pa imajo enako površino zaslona. Če sem odkrit, pa ni velika tragedija, če robova sta, zareze pa ni! Zaslon ima diagonalo 5,7 palca (14,5 cm) tipa IPS ter ločljivosti HD+ (1440 x 720 pik). Pri tej fizični velikosti zaslona je spodnja meja še sprejemljive ločljivosti, kdor zelo dobro vidi lopazi pike, ena večjih slabosti. Škoda, kajti zaslon polne HD+ razločljivosti bi gotovo naredil razliko oziroma dvignil L3 nad tekmece, čeprav je vsaj malo tudi res, da se oči po nekaj časa navadijo na nižjo ločljivost (gostoto pik). Če kdo misli, da to ni res, kajti nekoč so tolikšno ločljivosti imeli le premijski modeli, naj se spomni, da so bile tudi diagonale zaslona veliko manjše.

Dobre barve in kontrast zaslona malo pokvari svetilnost. Ta je podpovprečna tudi za ta razred naprav, kar se pozna pri uporabi telefona zunaj pod močno sončno svetlobo, saj je vsebina zaslona slabo vidna skozi odseve na površini stekla. Na voljo imamo tudi malo možnosti prilagajanja slike zaslona. Lahko se igramo s premikom drsnikov za spreminjanje osnovnih barv (RGB), ni pa možnosti izbirati med načini (standardni, dinamični,….) ali izbirati med toplim ali hladnim prikazom. Ni najbolj uporabniku prijazno, res pa je tudi, da bodo večini ustrezale nastavitve slike, kot so.

Naroči se na redna vsakotedenska e-poštna obvestila o novih prispevkih na naši strani.


Kaj se skriva pod pokrovom?

Sony Xperia L3 ima sistem Android 8.1 in verjetno bi bila različica 9 boljša izbira. Poleg pomanjkljivih možnosti nastavitve zaslona to pomeni, da ni novosti, ki jih je Google uvedel z novejšo različico, na primer predal za aplikacije na enem zaslonu (neskončni namesto razdeljen na zaslone). Formalno je to popolnoma res in Googlu pa še komu je gotovo všeč, da tako pišem. Zato še realno mnenje. Potrošnikom, ki jim je telefon namenjen, bo večinoma malo mar za različico sistem. Morda so razlike opaznejše pri dražjih in zmogljivejših, pri cenejših telefonih pa manj, pa še v tem segmentu je kar nekaj leto ali dve starih modelov brez nadgradnje na Android 9.

Delovanje telefona je relativno gladko, a spet so v tej kategorijo tozadevno tudi boljši, pa tudi slabši modeli. Xperia L3 je v glavnem dovolj odziven, je pa nagnjen k občasnim krajšim premorom, predno se na primer na zaslonu pojavi tipkovnica, se naloži aplikacija ali ko se telefon zbudi iz stanja pripravljenosti. Sony je za L3 izbral Mediatekov procesor Helio P22 z osmimi jedri Cortex-A53, ki se lahko vsaj na papirju kosa s procesorji Snapdragon, ki jih imajo tekmeci. Dokler ne pridemo do grafike. Ta milo rečeno ni najboljša, kar se lep vidi, ko zaženemo aplikacijo za merjenje zmogljivosti Antutu (rezultat 78011). To kaj dosti ne pomeni, zato sem vse skupaj preveril drugače. Vprašal sem mulca in njegove prijatelje, katere »zmogljive« igre oni igrajo na svojih telefonih, ter nato naložil njihov predlog igro Brawl Stars. In jih pobaral, da jo preskusijo. Izkazalo, da vsaj s to igro ni večjih težav. Uradno pa takole. Grafične zmogljivosti so pri tej ločljivosti dovolj za poganjanje večine iger, le pri res zelo zahtevnih je treba prilagoditi grafične nastavitve. Ni pa mogoče igrati iger, ki zahtevajo podporo za Vulkan API.

Kaj ti pomaga motor Ferrarija, če ima vozilo posodo za gorivo kolesa z motorjem. Xperia L3 je v vseh kazalcih malo nad povprečjem svoje kategorije, trajanje baterije pa je zelo dobro. Pri srednji zahtevni uporabi brez težav zdrži do polnoči (ne samo do večera). Verjetno se tudi prej naveličaš gledati video iz Youtuba, preden se izprazni baterija (do devet ur). Telefon naj bi tudi podpiral hitro polnjenje, a hitrega polnilca v kompletu ni.

Ob dobri svetlobi sploh ni težav

Sonyjevi telefoni so vedno sloveli po dobrih kamerah in tudi pri modelu L3 je tako, upoštevajoč kajpada ceno. Zadaj ima glavno kamero s 13 milijoni slikovnih pik (zaslonka f/2.2), katero podpira 2 milijonska za zaznavo globine. Spredaj pa je 8 milijonska kamera za selfije.

Kakovost fotografij v dobrih svetlobnih razmerah je nad povprečjem kategorije. So ostre, na njih pa je veliko podrobnosti, vendar niso tako čiste kot na posnetkih za stotaka ali dva dražjih telefonov. Kaže, da algoritmi za obdelavo dajejo prednost zajemu čim več podrobnosti, nad gladkostjo in zmanjševanjem šuma. Tudi fotografije pri slabših svetlobnih razmerah niso slabe, glede na ceno telefona in zaslonko objektiva. Je pa opazno manj podrobnosti oziroma so te precej zamegljene. Xperia L3 je precej pri ustvarjanju nočnih prizorov, ki se zdijo še sprejemljivo svetli, kar je že nekaj let značilno za Sonyjeve telefone. Video zmogljivosti pa so v najboljšem primeru le sprejemljive, saj so lahko samo v polni HD razločljivosti. Tudi prednja kamere je precej povprečna. Posnetki v dobri svetlobi so dobri, pri slabi svetlobi pa postanejo mehki.

Hvalimo

  • Primerna cena za »kar nudi«
  • Dobre barve in kontrast zaslona, le svetilnost je prenizka
  • Soliden dvojni (glavni) fotoaparat

Grajamo

  • Cenen na videz in otip
  • Nizka ločljivost zaslona
  • Slaba kakovost video posnetkov
Avtor Marjan Kodelja
mm
Marjan se s tehnološkim novinarstvom ukvarja od leta 1997 in v tem času je videl že mnogo stvari, ki se nikoli niso uveljavile ali pa so imele kratek čas trajanja. Začel je pri računalniški reviji Moj mikro in ter 2000 postal njen urednik. Veliko kasneje je bil urednik naprej tednika Stop in nato še tednika Vklop, trenutno pa kruh služi s pisanjem tehnoloških člankov.
Marjan Kodelja - prispevki
Brez komentarjev

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja