Sony Xperia 10 V: Nisem verjel, da bom izustil: »Predolg je«

Lahko bi bil eden boljših telefonov srednjega razreda, a ga omejuje kopica podrobnosti, v katerih ne blesti.

Sony se je iz pomembnega spremenil v izdelovalca, za katerega se zdi, da telefone ohranja v ponudbi, ker hoče in ker se mu zdi, da jih mora, in ne zaradi zaslužka. Tržni delež ni omembe vreden, pri nas pa ga še dodatno zavira odsotnost v ponudbi operaterjev. Če vam je všeč, ali če vam ni, ti še vedno držijo roko nad trgom. Xperia 10, poleg te Sony nudi še višje postavljeni Xperio 5 in Xperia 1, ne sodi med najcenejše, prej v zlato sredino telefonov za okoli pet stotakov. Na videz se ne loči veliko od predhodnic, tako da zgolj rimska številka »V« v imenu priča o peti generaciji.

Oblikovna tipična Xperia

Zasnova je nenavadno tanka in ozka, kar je zasluga zaslona z nevsakdanjim razmerjem stranic 21:9, nudi zelo udoben oprijem. Oblikovno je telefon očem všečen, sta pa me vsaj malo zmotila širši spodnji in spodnji (brada) rob. Zgoraj je celo toliko prostora, da ni nikakršne potrebe po zaslonski zarezi z objektivom sprednje kamere. Ker je telefon daljši praktično od vseh tekmecev, obstaja nevarnost, da bo štrlel iz marsikaterega žepa. Česar si verjetno pretirano ne želiš.

Ceni primeren je tudi izbor materialov. Z izjemo steklene zaščite zaslona so ostali deli ohišja, ki je sicer zaščiteno proti vodi in prahu, plastični. Bolj kot to me je zmotila površinska obdelava hrbtišča, zaradi katere se prstni odtisi razmeroma zlahka opazni. Neizogibni so še nekatere drugi podrobnosti Sonyjevih telefonov. Analogni priključek za slušalke je na zgornjem robu, medtem ko je na boku tipična reža s pladnjem za pomnilniško in kartico sim, ki jo zlahka opreš s konico nohta. Ker je ležišče za fizično kartico eno samo, morajo biti naslednje elektronske (esim). Ko jih je več, telefon deluje po načelo dvojne pripravljenosti. Kadar na eni sprejmeš klic, ta čas druga ali druge niso aktivne.

Manj udobna je enoročna uporaba, saj je posledica daljšega stranskega roba. Tipalo v tipki za vklop ne pomaga kaj dosti, saj je za moj okus postavljena previsoko, ima pa zato uporabniški vmesnik podporo za enoročno uporabo. Ni treba s prstom potegniti preko zgornjega roba za vstop v hitri in meni z obvestili. Poleg tega je razmeroma preprosta aktivacija načina uporabe z eno roko, ki skrči aktivni zaslon po višini.

Dober zaslon, toda …

Zaslon OLED je verjetno še najboljša točka tega telefona. Dovolj je svetel celo za uporabo na prostem, kjer so me le občasno zmotili malce bolj izraziti odsevi. Gotovo ne bo prišlo do tega, da bi moral fotografirati na slepo, ker prizor na zaslonu zaradi neposredne svetlobe ne bi bil dovolj izrazit. Na pričakovani ravni je prikaz barv, visoki dinamični razpon (HDR) in kontrast. Predvsem prepričajo Sonyjeve nastavitve, ki kot vedno želijo največ iztisniti iz prikaza filmskih vsebin. Tu se pojavi manjša težava. Zaradi samosvojega zaslonskega razmerja, ki mu niso prilagojene vsebine, je celo med predvajanjem video vsebin iz youtuba preveč površine neizkoriščene. Mnogo bolj je »visok« zaslon primeren za brskanje po spletu in družbenih omrežjih, saj prikaže kakšno objavo ali vrstico več od zaslonom običajnega razmerja in večopravilnost. Odlično bi se odrezal za igranje iger, če ozkega grla poleg manj zmogljivega procesorja, ne bi predstavljalo samo 60-herčno osveževanje slike.

Poleg slike je zanemarjena še ena lastnosti, s katero se Sony rad hvali na drugih napravah. Telefon ima dva zvočnika, vendar je spodnji močnejši od zgornjega, katerega glavna naloga je predvajanje pogovora med klici. Sony je poskrbel, da delujeta usklajeno, vendar se mi vseeno zvok ni zdel nič posebnega. Z eno besedo bi ga najlažje opisal za »plastičnega«. S tem si ni treba beliti glave. Podobno je z večino, če ne z vsemi telefoni. V tanka in majhna ohišja je težko stlačiti zvočniki, ki bi se odrezali v celem frekvenčnem območju. Kot ostale tudi Xperio 10 zato ovirajo predvsem manj izraziti nizki toni.

Najbolj bleščeče predstave ne omogoča

So procesorji srednjega razreda, ki se bolje obnesejo, a Sony odločil, kot se je. Snapdragon 695 se zadovoljivo obnese med dnevnimi opravili, predvajanju vsebine, brskanju po spletu in podobno, a pri grafično zahtevnejših igrah se in občasno med uporabo fotografske aplikacije se hitro pokažejo njegove omejitve. S premalo sličic na sekundo izkušnja ni takšna, kot bi lahko ali morala biti. Ni vse pri tem procesorju slabo. Med 30-minutnem obremenitvenem testu se ni pretirano grel in omejeval hitrost jeder. V prvi polovici testa, približno petnajst minut, padca zmogljivosti praktično ni, nato postane toplota očitno večja težava, saj so zmogljivosti, sicer zelo na kratko, padle v najslabšem primeru na 77 odstotkov. Na zavidljivi ravni je še energijska poraba. Med testi je napolnjenost padla za v povprečju slabih sedem odstotkov, kar preračunano pomeni avtonomijo večjo od sedmih ur. Oziroma brez težav dva dni pri običajni uporabi..

Xperio 10 poganja operacijski sistem Android 13 nežno preoblečen s Sonyjevim uporabniškim vmesnikom. Ta sicer ne nudi toliko, kot nudijo nekateri drugi, a je zato pregleden, preprosto za uporabo in brez nepotrebnih aplikacij, funkcije in olepševalnih dodatkov. Popoln za vse, ki si želite minimalističnega vmesnika. Fotografska aplikacija je drugačna od večine, vendar se je zlahka navadiš. Za redke zna biti uporaben profesionalni način, ki ti da v roke možnosti nastavljanja, ki si ga vajen na zrcalno refleksnih fotoaparatov. Zmotila pa me je, da Sony obljublja samo dve nadgradnji, kar danes ni več nič posebnega.

Noč ima svojo moč, kar se še kako pozna

Od kamer je daleč spredaj glavna. Dobro se obnese v dnevnih, za odtenek slabše v nočnih razmerah, a vedno vsaj za razred bolje od širokokotne in kamere z 2-kratno optično povečavo. Barvo so blizu pravim, podrobnosti je dovolj in rahlo slabše svetlobne razmere ji ne povzročajo neobvladljivih težav. Fotografije ostalih kamer so slabše, z manj podrobnosti in manj svetle, kar kaže na slabše objektive ter z nekonsistentnimi barvami v primerjavi s fotografijami glavne kamere. Zadovoljive kakovosti so v dnevnih in večinoma neuporabne v nočnih razmerah.

Predvsem sem imel kar nekaj težav z ostrenjem. Ponoči tako s širokokotno in tele kamero in podnevi celo s to. Če nisem bil pozoren, se je dostikrat pripetila, da je bila fotografija z 2-kratno povečavo nejasna, čeprav ni nič kazalo, a bo takšna. Pravzaprav ne bi smela biti, kajti razmero so bile večinoma skoraj popolne. Podobo kot s fotografijami je z videom. Podnevi je razmeroma dober in slab v slabših svetlobnih razmerah. Težave niso povezane samo z ohranjanjem ostrine, temveč ravno tako s pomanjkanjem podrobnosti in sledmi za premikajočimi se predmeti.

Že res, da je Xperia 10 pozicionirana nižje na cenovni lestvici, a sem vseeno od podjetja Sony glede fotografskih zmogljivosti pričakoval več. Nenazadnje naredijo največ tipal za pametne telefon, in če niso najboljši, pa so gotovo v vrhu. A te prednosti niso izkoristili. So telefoni, celo cenejši in z enakimi tipali, ki iz strojne in programske opreme iztisnejo boljše rezultate. Ne dvomim, da je z dovolj truda, nekaj veščinami in uporabo možnosti, ki jih nudi profesionalni (ročni) fotografski način, mogoče narediti odločen posnetek. A ne v samodejnem načinu, ki ga večino časa uporablja velika večina. Ravno zaradi tega zaradi ugleda, ki ga ima v fotografskem svetu, me je Sony tozadevno razočaral.

HVALIMO:

• Ozek telefon, ki lepo leži v dlani
• Dober zaslon
• Vsestranski sistem kamer
• Avtonomija baterije

GRAJAMO:

• Omejene zmogljivosti procesorja
• Samo 60-herčni zaslon
• Počasno polnjenje baterije
• Neprepričljiva zvočnika