Sony (še) ni ugriznil v Canonovo vabo in gre z A7S III naprej po svoji poti
Matjaž Ropret 28. julija 2020 ob 16:30

Sonyjev A7S II je bil po mojem spominu prvi fotoaparat z dovolj veliko občutljivostjo tipala, da je omogočal snemanje skoraj v temi, kar sva z Lenartom tudi poskusila. Kakovost slike je bila seveda podpovprečna, toda šlo je res za ekstremen poskus. V rokah profesionalnih snemalcev pa je ta  aparat dejansko pridobil sloves najboljšega za slabo svetlobo. Po petih letih je čas za zamenjavo in tu je A7S III, v marsičem nadgrajen, a zvest isti filozofiji.

Sony se ni odločil za kaj podobnega kot Canon, ki je z EOS-om R5 stavil na megapike in razločljivost 8K. V podjetju sicer poudarjajo, da je pri trojki »vse novo,« vseeno pa je vsaj ena lastnost na papirju ostala enaka. Tipalo ima namreč še vedno 12,1 milijonov pik, kar je po besedah Sonyjevih predstavnikov še vedno najboljša možnost z več vidikov. Daje namreč najboljšo kakovost v temnejših razmerah, saj večje pike zajamejo več svetlobe in so boljše pri šumu. Drugi vidik pa je hitrejše branje podatkov s tipala, ki je dvakrat hitrejše kot pri dvojki. Slednje je pomembno za izogibanje učinka »želeja« (angl. rolling shutter), ki se pojavi pri hitrejših premikih kamere (v žargonu švenkih), brez katerih v resni produkciji seveda ne gre.

Pri snemanju 4K aparat uporablja celotno tipalo in ne združuje pik, ne glede na izbrani način. S tem naj bi bila ostrina slike najboljša. »Namesto« 8K Sonyjev adut ponuja 4K pri 120 in polno visoko razločljivost pri 240 sličicah na sekundo. Je pa pri teh dveh načinih rahel izrez (1,1x), kot je tudi pri digitalnem umirjanju slike, ki lahko pomaga petosnemu optičnemu. 4K/60 in FHD/120 ter nižje opcije so brez izreza, v vseh načinih pa je na voljo 10-bitna barvna globina in način 4:2:2, brez pomoči zunanjega snemalnika. S tem pa je možno snemati kar 16-bitno surovo (RAW) sliko. Tako zaradi kakovosti kot zaradi veliko posnetkov sta tokrat poleg že znanih na voljo dva kodeka – XAVC-S-I in XAVC HS, skupno je tako veliko več snemalnih načinov in bitnih hitrosti. Pri prvem kodeku je poudarek na kvaliteti in polnem zajemu vseh podatkov. Drugi pa je v bistvu Sonyjeva interpretacija kodeka h.265, ki prinaša za približno polovico manjše datoteke kot prej uporabljani h.264. Pri fotografiranju pa bo voljo zapis HEIFF, ki ga poznamo denimo z iPhonov. Podatki gredo lahko na kartic SD(XC) ali na CFexpress tipa A.

Procesor Bionz XR je menda osemkrat bolj zmogljiv kot Bionz X v predhodniku, izboljšali pa so tudi odvajanje toplote, kar je glede na kodeke in razločljivosti skoraj nujno. Canon je s svojim 8K zašel v mini afero, saj ima njegov aparat težave s pregrevanjem, ki naj bi bile pri Sonyjevem manjše. Za 4K/120 obljubljajo pol ure, za 4K/60 pa eno uro neprekinjenega snemanja preden bo aparat potreboval nekaj počitka in hlajenja. Koliko, ne vemo.

Samodejno ostrenje ima 759 sledilnih točk in 92-odstotno pokritost tipala ter skoraj 500 točk za klasično kontrastno prepoznavanje motiva. Sledenje deluje na podlagi obraza ali oči, lahko pa sledi tudi objekt, ki ga na zaslonu izbere snemalec. Sledenje očem naj bi bilo v primerjavi s prejšnjimi Sonyjevimi aparati, ki že imajo to funkcionalnost še izboljšano, posebej na večjih razdaljah. Proizvajalec tudi trdi, da se med snemanjem intervjujev sploh ni več treba obremenjevati z izostritvijo, saj da aparat nikoli ne izpusti oči intervjuvanca.

Naroči se na redna vsakotedenska e-poštna obvestila o novih prispevkih na naši strani.

Veliki pridobitvi bosta nedvomno povsem vrtljiv zaslon in pa elektronsko iskalo z ločljivostjo kar 9,44 milijonov pik in osveževanjem 120 Hz. Za prvega so menda prosili uporabniki in Sony jih je tokrat uslišal. Kot jih je tudi za priključek USB-C. Pri tem so celo dejali, da je logična izbira. Škoda, da niso bili enakega mnenja pri cenejših aparatih, denimo seriji a6xyz ali ZV-1. Novi so tudi izbirniki, kjer so zdaj sklopi na levi, potem se v desno padajoče odpirajo izbire, podobno kot pri Panasonicovih aparatih.  

Sony A7S III bo na voljo septembra, priporočena cena za ohišje pa bo 4200 evrov.

Avtor Matjaž Ropret
mm
Matjaž že več kot desetletje in pol novinarsko pokriva tehnološki svet. Najprej na Radiu Slovenija, nato je na Delu od začetka leta 2009 do jeseni 2016 urejal redno tedensko prilogo Infoteh in pripadajočo rubriko na spletni strani. Zdaj je urednik Tehnozvezdja in hkrati glavni avtor na tej strani. Uporablja tiste naprave, ki se mu zdijo tehnološko dovolj napredne, uporabne in narejene z vsaj nekaj sloga, ne glede na znamko, operacijski sistem, platformo in ostale religiozne razloge.
Matjaž Ropret - prispevki
Brez komentarjev

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja