Sony prvi predstavil televizor z novo vrsto zaslona OLED

Matjaž Ropret • 6. januarja 2022 ob 06:39

Nekaj let že čakamo, da kdo razbije LG-jev monopol pri zaslonih OLED za televizorje. Tehnologija mikro LED je še mnogo predraga, medtem ko mini LED vendarle predstavlja samo nadgradnjo LCD-jev z več diodami za osvetlitev. Na sejmu CES pa je Sony predstavil televizor A95K, prvega z zaslonom vrste QD-OLED.

Najprej poglejmo, kako japonsko podjetje opisuje nov model z vrha ponudbe, ki bo na voljo v diagonalah 55 in 65 palcev (139 in 165 cm). Drugih velikosti zaslonov dobavitelj, Samsung Display, po dostopnih informacijah za zdaj ne proizvaja. Zanimivo je, da sporočilo za javnost zgolj v enem oklepaju omenja dejstvo, da ima televizor vgrajen zaslon QD-OLED, nikjer pa ne pojasni, kaj te kratice sploh pomenijo (zato smo seveda tu mi), zgolj opisuje prednosti tega modela, večinoma skozi svoje marketinške skovanke. Kar je po svoje škoda, kajti tehnologija si zasluži bolj jasno izpostavitev in lepšo predstavitev, res pa je, da ni Sonyjeva, in najbrž tudi to prispeva k načinu, ki so ga ubrali.

Takole pravi Sonyjevo sporočilo: »A95K je opremljen s tehnologijo XR Triluminos Max, ki prinaša našo najširšo barvno paleto ter reproducira čudovito naravne sence in odtenke. Z milijoni posameznih, samoosvetljenih slikovnih pik A95K prikazuje več barv kot kdaj koli, s čimer ustvarja popolnoma novo izkušnjo gledanja.« In naprej, da »novi panel OLED (QD-OLED) poveča svetlost barv do 200 odstotkov v primerjavi z običajnimi televizorji.«

Za razumevanje je treba na hitro obnoviti, kako različni zasloni OLED ustvarjajo sliko. Res je vsem skupno to, da pri vsaki piki oz. podpiki (pika na zaslonu je sestavljena iz treh osnovnih barv – rdeče, zelene in modre, torej treh podpik) diode dejansko svetijo oz. so izklopljene – od tod popolna črnina. Toda LG-jevi OLED-i za televizorje imajo organske diode, ki dajejo belo svetlobo, večinoma s kombiniranjem dveh drugih barv, nakar barvni filter poskrbi za doseganje pravih barv v sliki, ki jo vidi gledalec. Zato se tej tehnologiji reče tudi »beli« OLED. Po drugi strani imajo zasloni OLED v pametnih telefonih, tablicah in prenosnikih podpike »pravih« barv (RGB), česar pa pri večjih diagonalah doslej niso uspeli doseči z dovolj dobro življenjsko dobo, svetilnostjo in tudi cenovno dostopnostjo, ter brez težav z zapečeno sliko oz. izgorelostjo. Pri televizorjih LCD že približno desetletje poznamo kvantne pike, majhne polprevodnike, ki lahko oddajajo svetlobo kakršne koli barve, glede na to, s čim in kako jih osvetljujemo. Samsungova tehnologija QD-OLED uporablja modre organske diode in njihova svetloba ima pri eni od treh podpik prosto pot, pri drugih dveh pa je namesto filtra spredaj kvantna pika, ki poskrbi za pretvorbo barve v rdečo ali zeleno.

Kot izpostavlja tudi proizvajalec, tak način prinaša nekaj ključnih prednosti. Odsotnost filtra pomeni, da nič ne odvzema svetilnosti, zato je ta večja kot pri »belih« OLED-ih in bližje tisti, ki jo zmorejo LCD-ji s kvantnimi pikami (pogosto označeni kot QLED) ali tehnologijo mini LED. Ti gredo v ekstremih, ne po celotnem zaslonu in za dolgotrajno obdobje, do 1500 ali celo 2000 kandel na m², medtem ko le najsvetlejši OLED-i dosegajo tisoč kandel, običajno pa tam do 800. Novi zasloni omogočajo tudi širši barvni spekter, kar Sony označuje kot Triluminos Max. Mimogrede, japonsko podjetje že od l. 2013 uporablja naziv Triluminos za zaslone (doslej LCD) s kvantnimi pikami. Ker ni »izgub«, lahko tak zaslon tudi ohranja polno nasičenost barv pri visokih svetilnostih in ker kvantne pike oddajajo svetlobo enakomerno v vse smeri, so vidni koti odlični in z vseh strani so barve ter kontrasti podobni kot če gledamo v središče zaslona. Podobno kot LG-jev G2 ima tudi A95K pasivno hlajenje zaslona s hladilnimi rebri, da lahko dosega še višjo svetilnost v posameznih točkah in lepše barve pri svetli sliki na celotnem zaslonu. Temu Sony reče XR OLED Contrast Pro.

Za obdelavo slike sicer skrbi enak »kognitivni« procesor XR kot v drugih Sonyjevih novih televizorjih. Ta naj bi bil sposoben zagotoviti realistično globine, izvrstne kontraste in živahne barve. Za nastavljanje slike po meri uporabnika (in prostora) bo lahko poskrbela tudi kamera, ki jo je mogoče pritrditi na zadnjo stran televizorja, in ponuja še upravljanje s kretnjami. A kdor je noče uporabljati ali sploh imeti, ker ga skrbi morebiten vdor v zasebnosti, jo zlahka sname in pospravi v predal. Daljinski upravljalnik je prečiščen, z vsega 25 osvetljenimi tipkami. Dva od priključkov HDMI ponujata polno pasovno širino in specifikacije 2.1, tudi s podporo za spremenljivo hitrost osveževanja (VRR), izredno pomembno lastnost za igričarje, ki je Sony na lanskih modelih še vedno zgolj obljublja, a ustrezne posodobitve vgrajene programske opreme še ni zagotovil. Operacijski sistem pri tej znamki seveda ostaja Google TV.

Za zvok je Sony znova uporabil že nekaj let znano in presenetljivo uspešno tehnologijo vibracij zaslona (Acoustic Surface Audio+). Pri tej dva sprožilnika skrbita za vibriranje in s tem ustvarjanje zvočnega valovanja, za nizke tone pa sta vgrajena še ustrezna klasična zvočnika. Zaslon je, kot že pri nekaterih prejšnjih modelih s tovrstno zvočno tehnologijo postavljen rahlo pod kotom, ne povsem pokončno, stojalo pa je lahko obrnjeno nazaj, da se spredaj vidi zgolj zaslon, ali naprej, da gre lahko zaslon popolnoma k steni.

Velika uganka je cena teh televizorjev. Zagotovo ne bo nizka, kajti tehnologija je nova in za zdaj še dokaj butična, A95K pa je postavljen na vrh palete Sonyjevih televizorjev OLED. A glede na to, da je spodnji model A80K v bistvu zamenjava za lanskega vstopnega A80J, v malenkostih naprednejši A90K pa bo očitno na voljo le v malih diagonalah (42 in 48 palcev oz. 107 in 122 cm) ter je tako A95K pravi naslednik A90J za 55 in 65 palcev, ostaja upanje, da cena le ne bo astronomska. A nihče ne bo presenečen, če navsezadnje bo. Kar bi tudi lahko delno pojasnilo, zakaj modela z zaslonom QD-OLED ni prvi predstavil Samsung.

Fotografije: Sony