Sony nagovarja samo še ozek krog uporabnikov s preveč denarja

Sony je bil vedno nekoliko dražji od tekmecev, kar je upravičeval tako z večjo kakovostjo, kasneje pa tudi z vsem, kar naj bi kupcu že v osnovi prinesla ta blagovna znamka. Zdaj se poskuša japonsko podjetje, še posebej na fotografskem področju, znova pozicionirati kot ponudnik drage, prestižne in tehnološko superiorne opreme. Vendar to počne z nasledniki fotoaparatov, ki so še nedolgo tega nagovarjali množice, ne ozkega segmenta kupcev.

Začelo se je že s serijo rx. Prvi rx100, začetnik trenda t. i. superžepnikov (žepnih fotoaparatov z velikimi tipali), resda ni bil namenjen običajnim vsakdanjim fotografom, saj je bil s 650 evri tako predrag in je tudi ponujal preveč funkcionalnosti. A je bil vseeno dovolj dostopen, da si ga je lahko privoščil marsikdo. Že do tretje inkarnacije je cena zrasla na 850 dolarjev, štirica pa jo je povzdignila na 1100 evrov. Pri rx10 je bil skok še hitrejši. Od 1200 oz. 800 v času predstavitve dvojke, na 1600 evrov.

Zdaj Sony vajo ponavlja še z brezzrcalnim aparatom a6300. Predhodnik a6000 je veljal za enega najboljših brezzrcalnih nakupov. Že ob začetku prodaje je za približno 800 evrov ponujal veliko – hitro ostrenje, dobro kakovost posnetkov, elektronsko iskalo in še marsikaj. Ta čas se aparat da dobiti že za 500 evrov ali dobrih 600 v kompletu z objektivom. Naslednik bo stal 1250 evrov (ohišje) ali 1400 evrov skupaj z osnovnim objektivom.

Sony ob tem ne predstavlja novih cenejših modelov, ampak luknjo med njimi zapolni kar s prejšnjimi različicami. Kar pomeni, da se morajo kupci, ki se jim najnovejši paradni izdelki zdijo predragi in morda tudi preveč napredni za njihove potrebe, zadovoljiti tudi z vsemi napakami in pomanjkljivostmi starih različic. Ne glede na to, kako dobre so še vedno.