Čudna so pota Sonyjeva. Japonsko podjetje je pred skoraj natanko šestimi leti (manjka še en dan) predstavilo fotoaparat RX100 in malodane vrglo svet s tečajev, fotografsko industrijo pa zagotovo. Pravkar pa je obelodanilo šesto generacijo te naprave, ki se, presenetljivo, zgleduje po tem, kar zadnji dve leti v Sonyjevem razredu počne Panasonic. Jasno, na precej višjem tehnološkem nivoju.
Prvi RX100 je bil prelomen, ker so v žepno ohišje uspeli vgraditi bistveno večje tipalo od takrat običajnih. Po površini trikrat večje od tipala v Canonovi seriji S in podobnih aparatih. Aparat pa je izstopal še s ceno, stal je 650 evrov, približno pol več od »konkurence«. Za novega RX100 VI bo treba odšteti dvakrat toliko, priporočena maloprodajna cena je natanko 1300 evrov. Velika sprememba pri tem aparatu pa je v objektivu. Če sta prvi dve generaciji ponujali zum od 28 do 100 mm pri zaslonki f/1,8 – f/4,9 in sledeče tri krajši razpon 24-70 mm, a bistveno večjo svetlobno moč f/1,8 – f/2,8, so goriščnico pri šestici po vzoru japonskega tekmeca raztegnili od 24 do 200 mm. Maksimalna zaslonka pa se giblje od f/2,8 do f/4,5. To torej postaja precej bolj popotni fotoaparat, medtem ko se bodo profesionalni fotografi najbrž zmrdovali nad povprečno svetlobno močjo.
Tipalo še naprej ostaja pri 20,1 megapike, je pa druga tehnologija kot iz kataloga trenutno najbolj naprednega. Samodejno ostrenje je menda najhitrejše na svetu s prepoznavo motiva v treh stotinkah sekunde. Za to skrbi 315 točk za ostrenje in procesor Bionz X, ki zmore tudi rafale s 24 posnetki na sekundo, dokler po 233 posnetkih ne zmanjka medpomnilnika. Snemanje 4K je tokrat z zajemanjem celotnega tipala, brez združevanja pik, in omogoča zapis v HDR. Superpočasni posnetek je še naprej pri 250, 500 ali kar tisoč sličicah na sekundo. Prvič pri tej seriji ima (premičen) zaslon podporo dotikom, izskočno elektronsko iskalo pa ima ekranček OLED.
Zagotovo sem še kaj iz impresivnega tehnološkega nabora izpustil. Sony kot že vsaj od RX100 III naprej znova poskuša premikati meje s tem malim fotoaparatom. Doslej je vzporedno imel še družino RX10 za tiste, ki so želeli večji zum. Slednja seveda ostaja, toda marsikomu bo zdaj zagotovo bolj zanimiv novinec, ker zelo zgleden razpon ponuja v konkretno manjšem paketu. Seveda gre večja desetica še dlje in ima boljšo zaslonko ter še več videografskih funkcij (vendar še ne HDR-ja). Medtem pa se zdi Panasonicov TZ200 kot različica enakega aparata za reveže, saj reč stane manj kot 800 evrov. Pri čemer ponuja zum do kar 360 mm, vendar ob zaslonki f/3,3 – f/6,4 in z bistveno manj impresivnimi specifikacijami. Toda ta aparat vsaj nagovarja množičnejši segment trga, medtem ko Sony vztraja pri svoji uveljavljeni taktiki, naj se kupci s plitvejšimi žepi zadovoljijo s starejšimi modeli.
Brez komentarjev