Sodišče obvarovalo nevtralnost, ki jo je marsikje že pred tem rešilo povečanje vključenih količin gigabajtov
Matjaž Ropret 18. septembra 2020 ob 07:51

Deezer, Hangar mapa in še nekatere storitve, ki so jih mobilni operaterji izvzeli iz preštevanja megabajtov v mobilni naročnini, so pred leti poskrbele za precej razburjenja in prerekanja. Nekaj časa so bile prepovedane, nato znova dovoljene, nazadnje pa prišla evropska direktiva, ki je navidezno zapovedala spoštovanje internetne nevtralnosti, a vendarle, tako se je zdelo, pustila priprta vrata vsaj za ideje, kot je prav ničelna tarifa (angl. zero rating). Toda po najnovejši odločitvi Sodišča Evropske unije zna biti konec te operaterske prakse na tej strani sveta.

Na sodišče EU se je po pomoč obrnilo sodišče v Budimpešti, ki je presojalo o pritožbi operaterja Telenor. Ta je ponujal naročniška paketa mobilne telefonije, pri katerih se prenos podatkov, ki sta ga ustvarili storitvi MyChat in MyMusic, ni štel v skupno mesečno kvoto. Klasično ničelno tarifo, pomembno za razumevanje sodbe sodišče pa je dejstvo, da se pri teh paketih promet v »prednostnih« aplikacijah ni upočasnil na nizko hitrost, ko so uporabniki porabili svoj mesečni limit megabajtov oz. gigabajtov.

Prva ugotovitev sodišča je bila, da storitev dostopa do interneta ne sme vsebovati omejevanja uveljavljanja teh pravic. V nadaljevanju pa se je osredotočilo na vplive »ničelne tarife.« Ta lahko povzroči resne posledice na znatnem delu trga.

Taki paketi namreč lahko povečajo uporabo privilegiranih aplikacij in storitev ter soodnosno zmanjšajo uporabo preostalih razpoložljivih aplikacij in storitev glede na ukrepe, s katerimi ponudnik storitev dostopa do interneta uporabo slednjih tehnično oteži ali celo onemogoči,

je zapisalo sodišče. Ne gre pa samo za dajanje prednosti določenim ponudnikom in zapostavljanje drugih. Tu so še pravice naročnikov:

Prav tako velja, da čim večje je število strank, ki sklenejo take sporazume, tem bolj lahko skupni učinek teh sporazumov glede na njegov obseg povzroči znatno omejitev uveljavljanja pravic končnih uporabnikov ali celo poseže v bistvo teh pravic.

Kot pojasnjuje sodba, za ugotavljanje, ali storitev (z ničelno tarifo) krši določbe direktive glede odprtosti interneta, ni treba izvesti nikakršne ocene vplivov. Operater ali spoštuje splošno obveznost enake in nediskriminatorne obravnave internetnega prometa ali pa je ne. Predvsem pa ne morejo za kakršno koli omejevanje biti opravičljivi poslovni razlogi, temveč zgolj tehnični ali objektivne okoliščine. Sodišče je skratka presodilo, da je madžarski urad za medije in komunikacije od Telenorja upravičeno zahteval umik omenjenih paketov in prenehanje tovrstne obravnave prometa v mobilnih omrežjih.

V slovenskem regulatorju, Agenciji za komunikacijska omrežja in storitve (Akos) so pripravili svoje pojasnilo, ker so – po njihovih navedbah – zasledili zavajajoče interpretacije sodbe. Kot pravijo v Akosu, sodišče ni prepovedalo ničelne tarife kot take, ampak »je prepovedalo različno obravnavo podatkovnega prometa po izrabi zakupljene količine podatkov.« Kakršno je bilo stališče Akosa že pred tem. Z drugimi besedami – operater lahko ponuja storitve z ničelno tarifo, če je posebne obravnave konec, ko naročnik (z drugimi storitvami) porabi zakupljeno količino podatkov. Takrat mora biti ves internetni promet obravnavan enak. Če sem nekoliko ciničen – vse se mora nalagati ekstremno počasi. Kajti skoraj nikoli operaterji ne upočasnjujejo na uporabno hitrost, ampak običajno na 64 kb/s ali kakšno podobno, absurdno počasno pretakanje podatkov. Seveda pa je v tem primeru ponujanje ničelne tarife za operaterja bistveno manj zanimivo, saj preferirane storitve na ta način izgubijo precejšen del svoj privlačnosti.

Naroči se na redna vsakotedenska e-poštna obvestila o novih prispevkih na naši strani.

V vsakem primeru pa je »alternative pogled« na internetno nevtralnost že v precejšnji meri odpravilo nekaj drugega, ne direktive in sodišča. Konkurenca med operaterji in drugi dejavniki so poskrbeli za takšno številko gigabajtov, vključenih v večino naročniških paketov mobilne telefonije, da jih marsikdo že težko porabi in ni več prave potrebe po ponujanju storitev z zastonjskim prenosov podatkov.  

Naslovna fotografija: Deposit Photos

Avtor Matjaž Ropret
mm
Matjaž že več kot desetletje in pol novinarsko pokriva tehnološki svet. Najprej na Radiu Slovenija, nato je na Delu od začetka leta 2009 do jeseni 2016 urejal redno tedensko prilogo Infoteh in pripadajočo rubriko na spletni strani. Zdaj je urednik Tehnozvezdja in hkrati glavni avtor na tej strani. Uporablja tiste naprave, ki se mu zdijo tehnološko dovolj napredne, uporabne in narejene z vsaj nekaj sloga, ne glede na znamko, operacijski sistem, platformo in ostale religiozne razloge.
Matjaž Ropret - prispevki
1 komentar
  • Bilo bi lepo, če bi to še enkrat bolj “po domače” napisali. Iz tega klobasanja se malokdo znajde. Hvala.

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen.